abscizíjsko tkívo -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
absorpcíjsko tkívo -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
alogénsko tkívo -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
andohtivo prisl. ♦ P: 3 (TL 1561, TL 1567, JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
andohtivo (andohtivu, andohtivo) prislov izraža natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožno
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
andohtljivo prislovPRIMERJAJ: andohtljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
andohtljivo prisl., F
3,
devotus, -a, -um, andohtlivu poboṡhen;
perattentè, s'fliſſih merkanîam, cilú
andohtlivu;
piè, brumnu, Bogabojezhe,
andohtlivu, Bogabojezhnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
andohtljivo prisl. pobožno:
Srezhni vy aku bote shiveli taku andohtlivu, kakor je shivel Adolphus ǀ vſak torek andohtliu ſe je spovedala, inu obhajala ǀ andohtliou bomó sapejli → andohtljiv
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
andohtljivo prisl. ♦ P: 10 (TT 1557, TL 1561, TO 1564, TPs 1566, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DAg 1585, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
andohtljivo (andohtlivu) prislov1. izraža ravnanje po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječe
2. izraža natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožno
FREKVENCA: 12 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
apnénčevo vezívo -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
atenuírano cepívo -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
basȋvọ, n. = basilo, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
berívo -a s (í) kar je namenjeno za branje; čtivo: zabavno berivo;
berivo za otroke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
berívo -a s (í) redk. branje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
berívo -a
s
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
berȋvọ, n. die Lectüre, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
berljív -a -o prid.(ī í) ki se da brati: berljiva pisava / poezija je berljiva na različne načine / berljiva knjiga ki se prijetno bereberljívo prisl.:
berljivo napisan roman
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
besnívo prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
bíogorívo in bío gorívo -a s (ȋ-í) pogonsko gorivo, pridobljeno iz naravnih odpadkov ali namensko za to gojenih rastlin: pridelava rastlin za biogorivo;
v pripravi je poročilo o porabi biogoriv v Sloveniji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
bíogorívo -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
biolóško primerljívo zdravílo -- -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
bogljivo prislovPRIMERJAJ: bogljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
bojazljív -a -o prid.(ī í) ki mu manjka poguma: bojazljivi čuvaj se ni znašel;
biti bojazljiv;
bojazljiva žival // ki izraža plahost, neodločnost; boječ: ima bojazljiv korak, pogled bojazljívo prisl.:
bojazljivo se je stisnil k očetu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
bojazljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ se vesti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
bojazljívo nač. prisl. izraža, da dejanje kaže, da komu manjka poguma
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
bôjno kládivo -ega -a s
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
bročívọ, n. das Krapproth, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
brusívo -a s, snov. (í) |snov|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
Butična pivovarna, butično pivoZanimata me slovenska ustreznika za angleška termina craft brewery in craft beer . Prvi označuje navadno majhno pivovarno, ki je neodvisna od multinacionalk in vari pivo po tradicionalnih ali inovativnih postopkih, pri čemer je poseben poudarek na kakovosti. Drugi pa označuje pivo, ki je proizvedeno v takšni pivovarni. Za termin craft beer sem v slovenščini zasledila ustreznike craft pivo oz. kraft pivo , torej domnevam, da bi za termin craft brewery lahko uporabili ustreznik craft pivovarna oz. kraft pivovarna . Za tovrstne pivovarne se včasih uporablja tudi izraz kraft varilnica , a menim, da to nista popolna sinonima, saj varilnica predstavlja le del pivovarne . Bi morda z ustreznikom artizanalno pivo (iz italijanščine artigianale ) za craft beer šli predaleč? Kaj svetujete?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
càglivo prisl. boječe: [živina] cáglivo blejéjo, Gda sze dale i dale paszéjo KAJ 1870, 141
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
cagljivo prislovPRIMERJAJ: cagljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
cagljivo prisl., F
3,
desperatè, desperanter, zaglivu;
effoeminatè, po ṡhenṡku,
zaglivu;
timidè, ſtraſhlivu,
zaglivu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
calabrijski nivó -ega -ja m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
cartljivo prislov
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
cartljivo prisl., delicatè, zartlivu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
cartljivo prisl. ♦ P: 2 (DPr 1580, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
cartljivo (cartlivu) prislov popustljivo, z razvajanjem
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
cenôvno dosegljívo stanovánje -- -ega -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
cepín kladívo -a -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
cepívo -a s (í) 1. snov za cepljenje proti nalezljivim boleznim: vbrizgniti cepivo;
zaščitno, zdravilno cepivo;
cepivo proti otroški paralizi 2. agr. snov za sirjenje mleka: pri izdelovanju sira dodajajo mleku mikrobiološka cepiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
cepívo -a s, snov. (í) ~ proti ošpicam
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
cepívo -a
s snov za cepljenje proti nalezljivim boleznim![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
cepívo – glej cepīti2
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
cẹpívọ,* n. der Impfstoff, Cig., Jan., C., DZ., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
cẹpȋvọ (dodatek k slovarju) (nam. cẹpívọ).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
cepívo -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
cepívo na osnôvi DNA -a -- -- -- s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
cepívo na osnôvi žívega véktorja -a -- -- -- -- s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
Cepivo proti novemu koronavirusu ali proti bolezni covid-19?Zanima me, kako je prav. Se cepimo proti novemu koronavirusu ali protibolezni covid-19?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
cvibljivo prislovPRIMERJAJ: cvibljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
častitljivo prislovPRIMERJAJ: častitljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
častitljivo prisl., perhonorificè, s'veliko zhaſtjo, ſylnu
zhaſtitlivu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
častljivo prislovPRIMERJAJ: častljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
čísto gorívo -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
čísto gospodársko kaznívo dejánje -ega -ega -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
čitljívo nač. prisl. (í) ~ napisati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
čtívo -a s (í) kar je namenjeno za branje: rad se poglablja v čtivo;
poučno, prijetno, mladini primerno čtivo
♦ šol. domače ali obvezno čtivo literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
čtívo -a s (í) pešaj. domače ~ domače branje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
čtívo -a
s kar je namenjeno za branje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
čtívo -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
čtivo s
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
čudljivo prislov
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
darahljivo prislovPRIMERJAJ: darahljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
darotljivo (darotljivo, darutljivo) prislovPRIMERJAJ: darotljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
darutljivo prislovGLEJ: darotljivo
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
dehtív -a -o [dəhtiv- tudi dehtiv-] prid. (ī í) knjiž. 1. dišeč, dehteč: po junijskem dežju je bil zrak dehtiv;
dehtivo cvetje;
dehtivo perilo / dehtive noči 2. ekspr. hrepeneč, poželjiv: dehtiv pogled / dehtivo hrepenenje dehtívo prisl.:
dehtivo vlečejo vase vonj pečenke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dejánsko gradívo -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dẹlívọ, n. das Divisum (phil.), h. t.-Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
diferencírano tkívo -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dlažȋvọ, n. das Pflastermaterial, Jan.; — prim. dlažiti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dobrotljivo prislovPRIMERJAJ: dobrotljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
dobrotljivo prisl., F
6,
benevolè, dobrovolnu,
dobrutlivu;
benignari, s'enim dobrutliu biti,
dobrutlivu okuli nîega hoditi;
comis, et come, et comiter, priaṡnivu, lubeṡnivu,
dobrutlivu;
mansuetè, krotku,
dobrutlivu;
perbenignè, cilú priaṡnivu,
dobrutlivu, inu lubeṡnivu;
placidè, krotkú, myrnu, lubeṡnivu, priaṡnivu,
dobrutlivu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dobrotljivo prisl. dobrotljivo:
katera taku dobrutliu to greshno dusho k'ſebi vabi ǀ vezh ſmò my dolshni ſe sahvalit G: Bogu, kateri taku dobritlivu naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig gnad
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dobrotljivo prislov
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dobrotljivo prisl. ♦ P: 10 (TL 1567, JPo 1578, TkM 1579, DC 1580, DB 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dobrotljivo (dobrutlivu, dobrotlivu, dobrotlivo) prislov1. izraža pripravljenost za opravljanje dobrih dejanj; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivo
1.1 izraža pripravljenost za darovanje, dajanje česa komu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darežljivo
2. izraža naklonjen čustveni odnos do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrohotno
FREKVENCA: 26 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dogôvor za kaznívo dejánje -a -- -- -- m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dojȋvọ, n. das Gemelke, (dójivọ) Mur.; krava ima dosti dojiva, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dokázno gradívo -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dokončáno kaznívo dejánje -ega -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dolózno kaznívo dejánje -ega -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dopadljív -a -o prid. (ī í) star. 1. ki izraža zadovoljstvo, ponos: gledal je nanjo z dopadljivim pogledom 2. ki ugaja: povest je primer na vse strani dopadljive literature dopadljívo prisl.:
dopadljivo je opazovala hčer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dopadljívo nač. prisl. (í) star. ~ je opazovala hčer zadovoljno, ponosno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dopadljívo prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
dopadljivo prislov
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
dopovedljív -a -o prid.(ī í) ki se da dopovedati: umetnostno doživetje je težko dopovedljivo / nazorna in dopovedljiva formulacija problema dopovedljívo prisl.:
govoril je zelo dopovedljivo prepričevalno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
doumljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ govoriti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dovršêno tkívo -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dražljív -a -o prid.(ī í) 1. ki deluje na organizem tako, da nastane reakcija: dražljiv dim, vonj;
dražljive dišave, snovi / dražljiv nasmešek; bila je v zanj že dražljivi bližini; obšla ga je čudno dražljiva misel; vsak dan je postajala bolj dražljiva // razdražljiv: bolnik postane včasih dražljiv; dražljiva žival 2. občutljiv za dražljaje: dražljiv sapnik dražljívo prisl.:
vonj je dražljivo silil v nosnice; dražljivo razgaljene ženske
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dražljívo nač. prisl. (í) Vonj je ~ silil v nosnice
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dražljívo nač. prisl. izraža, da kaj deluje na organizem tako, da nastane reakcija
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
drivo gl. drevo ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dušljív -a -o prid.(ī í) 1. ki ovira, otežuje dihanje: zajel ga je gost, dušljiv dim;
dušljiv kašelj, smeh / zrak je postajal vse bolj dušljiv soparen, težek / moriti z dušljivimi plini 2. ki moreče, neprijetno deluje, vpliva: pogreznil se je v dušljiv molk dušljívo prisl.:
neprijeten duh je dušljivo legal na prsi; še zmeraj je dušljivo vroče / v povedni rabi v sobi je dušljivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dušljívo povdk.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
dvomljív -a -o prid. (ī í) 1. ki vzbuja dvom: uspeh akcije je še dvomljiv;
dvomljiva kakovost;
dajal je dvomljive obljube;
dvomljiva prognoza bolezni / ne hodi v hribe ob tako dvomljivem vremenu nestalnem2. ekspr. ki vzbuja dvom, navadno o moralni neoporečnosti: to so dvomljivi ljudje;
pogosto so ga videvali v družbi dvomljivih žensk / tekst dvomljive vrednosti / svoj cilj je skušal doseči tudi z nekoliko dvomljivimi sredstvi
♦ ekon. dvomljiva terjatev terjatev, o katere poravnavi se dvomi; šah. pozicija črnega je zelo dvomljiva dvomljívo prisl.:
dvomljivo si ga je ogledoval / v povedni rabi še zmeraj je dvomljivo, ali se bo to srečno končalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dvomljívo1 nač. prisl. (í) ~ ogledovati koga
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dvomljívo2 povdk. (í) Še zmeraj je ~, ali se bo to srečno končalo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dvomljívo prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
dvomljívo imé -ega -na s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dvorljív -a -o prid. (ī í) 1. ki (rad) dvori: kljub letom je še zmeraj dvorljiv / dvorljive besede 2. knjiž. vljuden, prijazen2:
vedno je dvorljiv in ustrežljiv dvorljívo prisl.:
dvorljivo govoriti; predsednik jih je dvorljivo pospremil do vrat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dvorljívo nač. prisl. (í) ~ govoriti; ~ pospremiti gostjo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
dvorljívo nač. prisl. izraža, da dejanje vključuje izkazovanje posebne pozornosti ženski z namenom pridobiti si njeno naklonjenost
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
embrionálno tkívo -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
enostávno tkívo -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
epitópno cepívo -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
ex vivo -- -- prisl.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
ferahtljivo prisl. ♦ P: 2 (DB 1584, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
ferahtljivo (ferahtlivu) prislov takó, da izraža zelo negativen odnos do koga, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničljivo, prezirljivo
FREKVENCA: 8 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
ferbegljivo prislovPRIMERJAJ: ferbegljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
ferbegljivo prisl., F
2,
leviter, ferbeglivu, lahku;
temère, temerari, ferbèglivu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
ferbežljivo prislov
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
feržmagljivo prislovPRIMERJAJ: feržmagljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
feržmagljivo prisl., F
2,
contumeliosè, frahtlivu,
ferṡhmaglivu;
maledicè, ferṡhmaglivu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
flúvioglaciálno gradívo -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
fosílno gorívo -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
fosílno gorívo -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
frahtljivo prislovPRIMERJAJ: frahtljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
frahtljivo prisl., F
2,
contemptim, frahtlivu;
contumeliosè, frahtlivu, ferṡhmaglivu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
fratljivo prislovPRIMERJAJ: fratljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
ganljív -a -o prid.(ī í) ki povzroča ganjenost: to je ganljiv dokaz ljubezni;
do solz ganljiv prizor;
ganljiva povest ganljívo prisl.:
ganljivo jokati / ekspr. delal se je naravnost ganljivo nevednega zelo, močno; iron. lepe oči in vitka postava sta za igralsko umetnost ganljivo premalo veliko, dosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
ganljívo prisl. (í) nač. ~ jokati; mer., poud. delati se ~ nevednega |zelo, močno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
ganljívo nač. prisl. izraža, da kaj poteka tako, da vzbuja močno čustveno vznemirjenost zaradi sočutja, žalosti, veselja
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
geolóško kladívo -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gibljív -a -o prid. (ī í) 1. ki se da upogibati, pregibati: posoda z gibljivimi ročaji;
gibljiv sklep 2. ki se giblje, premika: gibljiv žerjav;
gibljiva polovica lesenih vrat // ki ni vedno enak: gibljive cene; pren. človek gibljivega značaja
♦ ekon. gibljivi del plače del plače, ki se spreminja glede na delovni, poslovni uspeh, življenjske stroške; jezikosl. gibljivi akcent akcent, ki ni vezan na stalno mesto v besedigibljívo prisl.:
posamezne kosti so čvrsto ali gibljivo povezane med seboj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gibljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ povezane kosti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gibljívo nač. prisl. izraža, da je kaj v stanju, ki omogoča gibanje, premikanje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
gibljivo prislovPRIMERJAJ: gibljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
gibljivo prisl., mobiliter, giblivu, gibeozhnu, vgibiozhnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gibljívo kolésce -ega -a s
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gibljívo sidríšče -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
ginljív -a -o prid. (ī í) star. ganljiv: ginljive besede;
slovo je bilo zelo ginljivo ginljívo prisl.:
ginljivo se poslavljati / delal se je naravnost ginljivo nevednega zelo, močno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
ginljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) star. ganljivo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
ginljívo prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
gláciofluviálno gradívo -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
glihfurmljivo prislov
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
gnadivo prisl. ♦ P: 1 (*P 1563)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gnadljivo prislovPRIMERJAJ: gnadljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
gnadljivo prisl., clementer, gnadlivu, priaṡnivu, miloſtivu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gnadljivo prisl. milostljivo:
Sazhneio proſſit, inu molit G. Boga, kateri gnadlivu yh poshlusha (V, 324) ǀ ſte taku lubesnivu, inu gnadlivu povableni od eniga Krajla v' goſtie (V, 565) → gnadljiv
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gnadljivo prisl. ♦ P: 12 (DJ 1575, DB 1578, DC 1580, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DC 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gnetívo -a s (í) snov za gnetenje: za gnetivo so si izbrali ilovico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gnetívo -a s, snov. (í) uporabljati ilovico za ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gnojívo -a s (í) snov, ki veča rodovitnost zemlje: hlevski gnoj je dobro gnojivo / kupiti gnojiva gnojila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gnojívo -a s, snov. (í) gnoj in druga ~a; umetna ~a gnojila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gnojívo -a
s
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
gnojȋvọ, n. der Düngungsstoff, der Dünger, Jan., DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gojívo -a s (í) biol. sredstvo za gojenje zlasti mikroorganizmov:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gojívo -a s, snov. (í) |sredstvo za gojenje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gorívo -a s (í) gorljiva snov za pridobivanje toplote ali za pogon strojev: gorivo bo kmalu pošlo;
gorivo je zgorelo do konca;
nalagati gorivo na ogenj;
oskrbeti se z gorivom;
poraba goriva v motorjih;
vnelo se je skladišče goriva;
natočiti poln tank goriva / plinasto, tekoče, trdno gorivo v plinastem, tekočem, trdnem agregatnem stanju; pogonsko, raketno gorivo
♦ fiz. jedrsko ali nuklearno gorivo snov, katere atomska jedra se cepijo, pri čemer se sprošča energija; člen na gorivo naprava, v kateri se notranja energija goriva izkorišča neposredno za proizvajanje električne energije; geol. fosilno gorivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gorívo -a s, snov. (í) točiti ~; cena goriv
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gorívo -a
s
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:
jedrsko gorivo
trdno gorivo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
gorívo – glej gorẹ́ti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gorȋvọ, n. der Brennstoff, das Brennmaterial, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Sen. (Fiz.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gorívo -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gospodársko kaznívo dejánje -ega -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gradívo -a s (í) 1. snov, surovina za gradnjo, graditev: cement je važno gradivo;
vaščani so tudi sami prispevali gradivo za šolo / leseno, nepregorno, trdo gradivo / beljakovine so glavno gradivo živalskega organizma 2. kar se rabi kot podatek, pripomoček pri proučevanju, obravnavanju česa: najdeni dokumenti so dragoceno gradivo;
za vojni roman mu ne manjka gradiva;
urejati, zbirati gradivo;
anketno, učno, zgodovinsko gradivo;
gradivo za zgodovino Slovencev / sodba je bila izrečena na podlagi dokaznega gradiva; obremenilno gradivo 3. s prilastkom kar je zbrano po določenih merilih, za določen namen: muzej razstavlja arhivalno gradivo o razvoju šol;
urednik zbranega dela je objavil avtorjeve tekste iz še neobjavljenega gradiva;
prebogato slovarsko gradivo;
gradivo za prvo številko revije je že zbrano / pesniško, slikovno gradivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gradívo -a s, snov. (í) beljakovinsko ~; zbirati ~ za referat
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gradívo -a
s kar se uporablja kot podatek, pripomoček pri preučevanju, obravnavanju česa
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
gradívo – glej gradīti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gradȋvọ, n. das Baumaterial, Cig., Jan., DZ., nk.; pren. das Material, Jan., nk.; g. nabirati za kako znanstveno delo, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gradívo -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gradívo -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
Gradivo je treba vrniti na »svoje« ali »njegovo« mesto?
Prosim za pomoč pri oblikovanju navodila: Prosimo, da vrnete gradivo na svoje mesto. Ne bi bilo pravilno na njegovo mesto?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
gravžljivo prislovPRIMERJAJ: gravžljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
grozljív -a -o prid. (ī í) ki vzbuja grozo: zagledala sta grozljiv prizor;
povsod je vladala grozljiva tišina;
to so naravnost grozljive vesti / ekspr. bil je žrtev grozljivega nerazumevanja grozljívo prisl.:
psi so grozljivo lajali; prostor je bil grozljivo miren
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
grozljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) Psi so ~ lajali; ~ miren prostor
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
grozljívo nač. prisl. izraža, da dejanje, stanje, lastnost vzbuja grozo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
grozljivo prislovPRIMERJAJ: grozljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
gúmijasto kladívo -ega -a s
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
hidrávlično vezívo -ega -a s
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
hidrávlično vezívo -ega -a s
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
hídrostátični nivó -ega -ja m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
hipabisálni nivó -ega -ja m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
hipoabisálni nivó -ega -ja m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
hodljivo prislovPRIMERJAJ: hodljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
hotljív -a -o prid. (ī í) knjiž. pohoten: hotljiv človek;
hotljiva ženska / hotljiv pogled hotljívo prisl.:
hotljivo gledati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
hotljivo prislovPRIMERJAJ: hotljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
hranílno tkívo -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
hranívo -a s (í) snov, ki veča hranljivost: sočivje ima v sebi mnogo hraniva / kruh je zanje najvažnejše hranivo hranilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
hranívo -a s, snov. (í) visoka vrednost ~a v sočivju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
hranívo -a
s
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
hranȋvọ, n. das Nahrungsmittel, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
hranljivo prislov
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
hrbtljivo prislovPRIMERJAJ: hrbtljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
hvaležljivo prislov
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
igrív -a -o prid. (ī í) nav. ekspr. 1. ki se (rad) igra: igrivi pasji mladiči;
živahen in igriv otrok / mehki igrivi prsti 2. ki se hitro, lahkotno giblje, premika: igrivi valovi;
igrive pomladne sapice / igrive sence na stropu / njen igrivi korak lahkotni3. ki izraža, kaže veliko spretnost, hitrost v kombiniranju: igriva fantazija / znan je bil zaradi svoje igrive duhovitosti igrívo prisl.:
voda se je igrivo pretakala po kamenju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
igrívo primer. prisl. (í) Voda se ~ pretaka po kamenju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
ihtív -a -o prid.(ī í) ihtav: ihtiva maščevalnost, nestrpnost / govoril je z ihtivim glasom / postala je zelo ihtiva ihtívo prisl.:
ihtivo se ga je oklepala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
imúnsko privilegírano tkívo -- -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
ìnaktivírano cepívo -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
in vítro-in vívo korelácija -- -- -- -- -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
in vívo -- v prid. rabi (ȋ) ki poteka znotraj živega organizma: in vivo raziskava in raziskava in vivo;
in vivo meritve in meritve in vivo;
prisl.: preizkusiti metodo zdravljenja sladkorne bolezni in vivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
in vivo -- -- prisl.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
IvoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Iva samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [ívo], rodilnik [íva]
BESEDOTVORJE: Ivov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
Ívo -a, °-ta m, oseb. i. (ȋ)Íva -e ž, oseb. i. (ȋ)Ívov -a -o, °-tov -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
Ivo -a m osebno lastno ime
Ivo:
s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Beſedniki S. Iua tož. ed. (II, 194) Sv. Ívo, frc. Yves (1040–1117), učenjak cerkvenega prava
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
..ivo s. prip. obr. (í) ʻvršilnikʼ kládivo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
izbegljív -a -o prid. (ī í) knjiž. izmikajoč se, negotov: izbegljiv nasmeh izbegljívo prisl.:
pisati o stvari nedoločno in izbegljivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
izhodljivo prislov
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
izkažljivo prislovPRIMERJAJ: izkažljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
izključljív -a -o prid. (ī í) 1. ki se da izključiti: naprava je izključljiva 2. zastar. izključen: izključljiva pravica predsednika izključljívo prisl.:
plesal je izključljivo z grofinjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
izključljívo člen.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
izmlẹ́zivọ, n. = mlezivo, Z., KrGora.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
iznajdljív tudi znajdljív -a -o prid. (ī í) ki hitro najde ustrezno, domiselno rešitev: bister in iznajdljiv fant;
okoliščine so jih prisilile, da so postali bolj iznajdljivi / iznajdljiv duh iznajdljívo tudi znajdljívo prisl.:
iznajdljivo si je to priboril
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
iznajdljívo prislov [iznajdljívo] takó, da se hitro najde ustrezna, stanju primerna rešitev
ETIMOLOGIJA: ↑iznajdljiv
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
iznajdljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ si pridobiti denar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
Izobraževanje v živo, delo v pisarniV času, ko je delo od doma oz. delo na daljavo postalo še pogostejše kot prej, se za delo v pisarni oz. delo na delovnem mestu delodajalca uporabljajo različni izrazi. Zanima me, kateri slovenski izraz bi bil nevtralen za opis ne samo dela, ampak tudi izobraževanja, kadar ne gre na daljavo ali po spletu, npr. kaj bi bilo nasprotje izobraževanja na daljavo oz. izobraževanja po spletu . Pojavljata se izraza, kot sta v živo in na štiri oči , ki sta precej ekspresivna, primerna samo v določenem kontekstu. Obstaja tudi izraz osebno , npr. ponujanje storitev osebno. V angleščini se uporabljajo npr. izrazi face-to-face , directly , in direct contact , in person .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
izveličljivo prislovPRIMERJAJ: izveličljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
izvírno gradívo -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
izvižljivo prislovPRIMERJAJ: izvižljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
jẹdȋvọ, n. die Essware, Trst. (Let.); — die Kost, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
jerbljivo prislovPRIMERJAJ: jerbljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
jẹstȋvọ, n. die Essware, Cig., Jan., Vrt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
jezljív -a -o prid. (ī í) 1. ki se (rad) jezi, razjezi: jezljivi in potrpežljivi ljudje;
suha, jezljiva ženska / biti jezljive narave / ekspr. jezljiva starost 2. ki izraža, kaže nejevoljo, jezo: govoriti z jezljivim glasom;
jezljive besede;
jezljivo vprašanje jezljívo prisl.:
jezljivo odgovarjati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
jezljívo nač. prisl. (í) ~ odgovarjati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
jezljívo prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
kadívo -a s (í) snov, ki (pri tlenju) dela, razširja dim: za dimljenje čebel uporabljajo drevesne gobe in druga kadiva / ekspr. kadilci so ostali brez kadiva cigaret, tobaka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kadívo -a
s snov, ki (pri tlenju) dela, razširja dim![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
kadȋvọ, n. das Räucherwerk, Jan. (H.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
Kako navajati gradivo iz lastne knjižnice?
Zanima me, kako navajati literaturo oz. gradivo, ki je del lastne knjižnice. Gre za tuje strokovne članke, ki se jih najde na različnih spletnih straneh, objavilo jih je kako združenje. Imam pa jih shranjenje v tiskani obliki v registratorju. Ali je dovolj, da med literaturo in viri navedem le naslov članka in združenje, ki je članek napisalo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kalcítno vezívo -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kaméno predívo -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kapljív -a -o prid.(ī í) ki (rad) kaplja: kapljiva tekočina / težko kapljivo olje kapljívo prisl.:
kapljivo tekoč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kapsálni organizacíjski nivó -ega -ega -ja m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
katalóško kaznívo dejánje -ega -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kaznívo dejánje -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kaznívo dejánje, izvršêno iz koristoljúbnosti -ega -a -ega -- -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kaznívo dejánje, izvršêno na razdáljo -ega -a -ega -- -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kaznívo dejánje, kvalificírano s hújšo poslédico -ega -a -ega -- -- -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kaznívo dejánje, pregonljívo na zasébno tôžbo -ega -a -ega -- -- -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kaznívo dejánje, pregonljívo po urádni dolžnósti -ega -a -ega -- -- -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kaznívo dejánje ogróžanja -ega -a -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kaznívo dejánje stánja -ega -a -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kaznívo dejánje z mednárodnim elemêntom -ega -a -- -- -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kaznívo dejánje zoper část in dôbro imé -ega -a -- -- -- -- -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kaznívo dejánje zoper človéčnost -ega -a -- -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kaznívo dejánje zoper jávni réd in mír -ega -a -- -- -- -- -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kaznívo dejánje zoper spôlno nèdotakljívost -ega -a -- -- -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kaznívo dejánje zoper življênje in teló -ega -a -- -- -- -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kaznívo ravnánje -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kládivo in kladívo -a s (á; í) 1. orodje za tolčenje iz držaja in na njem nasajenega navadno železnega kosa: udariti s kladivom;
s kladivom zabiti žebelj v steno;
težko kladivo;
kladivo in nakovalo;
besede so padale trdo kot udarci kladiva;
srce mu je bílo kakor kladivo zelo, močno / čevljarsko, kleparsko, mizarsko kladivo; leseno kladivo za meso; kladivo za klepanje / kladivo se je snelo z ročaja; nasaditi kladivo
● srp in kladivo simbol proletarske revolucije, komunizma; ekspr. znašel se je med kladivom in nakovalom v zelo neprijetnem, zapletenem položaju2. kladivu podoben del kake naprave: na vratih je udarilo kladivo / kladivo pri uri kembelj
♦ alp. ledno kladivo ki se rabi pri plezanju po ledenih stenah; mont. odkopno kladivo stroj za odkopavanje rude, premoga; vrtalno kladivo stroj, s katerim se delajo vrtine za odstreljevanje, razstreljevanje; strojn. strojno kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča mehanično; šport. (atletsko) kladivo na žico pritrjena kovinska krogla za metanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kládivo -a tudi kladívo -a s (á; í) |orodje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kládivo -a
s orodje za tolčenje iz držaja in na njem nasajenega navadno železnega kosa![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
kládivo -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kládivọ, n. der Hammer; veliko k., die Vorschlage, Cig.; zobato k., der Zahnhammer, Cig.; — das Hammerwerk, Cig.; = pl. kladiva, C., Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kladivo [kládivo]
samostalnik srednjega spolakladivo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kladivo samostalnik srednjega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
kladivo s, F
7,
malleator, -ris, kateri s'batom,
s'kladivam, ali s'kyam ṡabya;
malleatus, -a, -um, s'kladivam, ali s'batom ſtolzhen, kován;
malleus, -ÿ, bat,
kladivu, ky;
malleus fabrilis, kovazhku
kladivu;
marcalus, -li, enu
kladivu, s'katerim kuffer kovajo,
kladivu teh kotlarjou;
productilis, ruda
s'kladivom reſtegnîena. Exod:25
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kladivo -a s kladivo:
Leta je taku terd, de obenu kladuu im. ed., ali shelesu resbiti ga nemore ǀ kladvu im. ed. pomeni Svete misly ǀ kladivu im. ed. vſelej zhistishi prihaia ǀ Dohter ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti … Couazh ſvoje kladvu tož. ed. ǀ Beſedniki ſo v'roki dershali Bukue: kovazhij kladovu tož. ed. ǀ ſe je puſtil ſtouzh s' shibami, s' gaishlami, inu s' kladouam or. ed. ǀ s'enem teshkem kladvam or. ed. ga satauzhejo ǀ kadar je s'kladvam or. ed. taukil ǀ s' duema kladuama or. dv. ſo taukli ǀ ushe ſo ſapovedali debele shtrike spleſti, kleishe, kladoua tož. mn., sheble, bodezhe ternie perpravit ǀ sheble, kladua tož. mn., shtrike, inu kleishe vun vſamejo ǀ eni zherni, oſmujeni kovazhij, kateri s' ene gorezhe pezhy ſo zhloveske glave, inu ſerza jamali, inu s'gorezhmy kladovamy or. mn. taukli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kladivo -a
samostalnik srednjega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kladivo sam. s ♦ P: 5 (DJ 1575, JPo 1578, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kladívo -a s
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kladivo
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kladivo s
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kladivo ► kˈlaːdėvȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kladívo za odbíjanje -a -- -- s
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
klagljivo prislovPRIMERJAJ: klagljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
kokálni organizacíjski nivó -ega -ega -ja m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kolektívno kaznívo dejánje -ega -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
komisívno kaznívo dejánje -ega -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kompléksno gospodársko kaznívo dejánje -ega -ega -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
komponéntno cepívo -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kontáktno vezívo -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
Kostno gradivoZanima me slovenski ustreznik za angleški termin osseous material , ki označuje nefosilizirana okostja ljudi in živali, zobe, slonovino, roževino in druge trdne ostanke živali. Prosim za vaše mnenje o primernem slovenskem terminu.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kôstno tkívo -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kóžičasto vezívo -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kradljivo prislovPRIMERJAJ: kradljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
kradljivo prisl., furaciter, kradlivu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
krív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se odklanja, izstopa iz osnovne smeri: kriva črta;
vse ploskve so krive;
ravnilo je proti koncu krivo / kriv gaber / za klobukom je nosil kriva peresa krivčke, krivce// ki je tak zaradi svojega namena: kriv nož; kriva sablja / v roki je držal krivo palico // ki nima naravne, pravilne oblike: kriv nos; imel je kriv prst; krive noge / ekspr. posušen in kriv starec 2. v povedni rabi ki je povzročil kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: te nesreče je on kriv;
biti kriv smrti;
oče je kriv za tako stanje;
čutiti se krivega / ekspr.: sam si je kriv; jaz mu nisem kriv // ki stori, navadno nehote, kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: sodišče je odločilo, da je kriv 3. pravn. ki ni v skladu z dejstvi: kriva obtožba, ovadba;
krivo pričevanje;
kriva izpoved / kriva prisega kriva izpoved zapriseženega / nastopil je kot kriva priča // ekspr. lažen, napačen: dobil je krive informacije; širiti krive vesti // star. ki vsebuje kaj, kar v določenem okolju ni priznano za pravo, pravilno: širiti krive nauke; krivi nazori / kriva vera za pripadnike določene krščanske veroizpovedi vera, ki je zaradi nepriznavanja kake dogme druga, drugačna / po deželi so hodili krivi preroki
● ekspr. kriv pogled sovražen, nenaklonjen; ekspr. hoditi po krivih potih ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; pesn. sreča kriva nesreča; ekspr. ti učiš pa krivo vero tvoji nazori, nauki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadamikrívo prisl.:
krivo se držati; krivo govoriti, misliti; krivo me je razumel; krivo soditi človeka; krivo raščene noge
krívi -a -o sam.:
po krivem dolžiti; publ. spoznali so ga za krivega sodišče je odločilo, da je kriv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
krívo nač. prisl. (í) ~ se držati; poud.: ~ govoriti |nepošteno, napačno|; ~ soditi človeka |krivično, napačno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
krívo prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
krívo prisl. krivo: kaibi mi krivo ne priſzégali TF 1715, 13; Prouti tvojemi blisnyemi krivo neſzvedocſi TF 1715, 16; krivo ne ſzvedocsi ABC 1725, A4a; krivo ne ſzvedocsi SM 1747, 45; Csi kaj kriv znaſſov ricsjouv potrdjávamo KŠ 1754, 17; Csi krivo vcsimo KŠ 1754, 19; krivo ne priſzégaj KŠ 1771, 16; Rejcs na krivo obrácsamo KMK 1780, 39; Naj na bli'snyega krivo ne ſzvedocsimo KM 1783, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
krivo [krívo]
prislovne po resnici, krivo
PRIMERJAJ: krivo priseči
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
krivo prislovPRIMERJAJ: kriv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
krivo sam., imputare, eniga kriviga délati, enimu tú
krivu perraitati, krivizo nalagati, v'ozhy vtakniti
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: krivo prisl., falsò, falsè, krivu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
krivo1 prisl., F
2,
tortè, krumpaſtu, ṡavitu, krevlaſtu,
krivú, ṡlokhnu, ṡloknu;
vatius, -a, -um, kateri gléṡhne
krivú vunkai darṡhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
krivo2 prisl., F
10,
criminari, krivu ẛatoṡhiti, gerdú gréſhiti;
falsijurus, kateri
krivú perẛeṡhe;
imputator, kateri eniga
krivú ṡatoṡhi, ali krivizo na eniga verṡhe;
injustè, krivu, po krivizi;
injustè agere, krivú rovnati;
pejerare, ſe
krivú perſegati, folṡh perſezhi;
perjurare, krivú perſezhi, fólṡh perſezhi;
perjurus, -a, -um, krivú perſegavez, kateri
krivú perſeṡhe;
refellere, ṡkaṡati, de tá drugi
krivu govory
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
krivo prisl. krivično:
Ceſariza Irænes je bila Krivu sturila (I/2, 110) ǀ sa volo shenkinge temu pravizhnimu krivu, temu krivizhnimu pak prau ſo dalli (V, 16)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
krivo prislov
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
krivo1 prisl. ♦ P: 33 (TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
krivo2 povdk. ♦ P: 8 (TC 1550, KPo 1567, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DB 1584, MD 1592, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
krivo.. prvi del podr. zlož. krivočŕten, krivonóg; krivovérski, krivopriséžnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
krivo... prvi del zloženk nanašajoč se na kriv: krivočrten, krivonog;
krivoprisežnik, krivoverski
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
krivo priseči [krívo prisẹ́či krívo prisẹ́žem]
nedovršna glagolska zvezakrivo priseči
PRIMERJAJ: krivo, priseči
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
krmívo -a s (í) snov, ki veča krmilnost1: ta snov ima v sebi mnogo krmiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
krotljivo prislov
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
krôvno tkívo -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kunštljivo prislov
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
kurbljivo prislovPRIMERJAJ: kurbljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
kurbljivo prisl., obscoenè, gardú, ṡhpotlivu,
kurbliu[!]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kurívo -a s (í) gorljiva snov, s katero se kuri: kot glavno kurivo so uporabljali les / velika poraba kuriva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kurívo -a s, snov. (í) varčevati s ~om
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kurívo – glej kurīti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kurȋvọ, n. das Heizmaterial, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
lažnív -a -o prid. (ī í) 1. ki (rad) laže: lažniv otrok;
vem, da je lažniva / ekspr. lažniv jezik / ekspr. kakšen lažnivi kljukec si // ki vsebuje laž, neresnico: lažnive besede; lažnive izpovedi prič; širiti lažnive vesti 2. ki le po videzu, na zunaj ustreza določenim normam, zahtevam; lažen: njegov patriotizem je lažniv;
lažniva morala, prijaznost // star. ki v resnici ni tak, kot se kaže: lažnivi prijatelji lažnívo prisl.:
lažnivo govoriti; lažnivo idilični časi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
lažnívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ govoriti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
lažnívo prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
lažnivo prislovPRIMERJAJ: lažniv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
lažnivo prisl., F
2,
fabulosè, laṡhnîvu;
mendaciter, laṡhnîvu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
lažnivo prisl. lažnivo:
vſy ludje bodo tebe toshili na tvojo posledno uro pred Rihtariam Nebeshkem, zhes katire ſi marmral, opraulal inu loshnivu v' hudu ime perpravil (V, 447)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
lažnivo prisl. ♦ P: 6 (TR 1558, TAr 1562, TC 1575, DB 1584, TtPre 1588, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
lẹčívọ, n. der Heilstoff, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
ledeníško gradívo -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
ledeníško-réčno gradívo -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
lédno kladívo -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
lenív -a -o prid. (ī í) 1. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenoben: vročina ga je delala lenivega / gledati z lenivimi očmi / leniva hoja 2. ekspr. ki se počasi premika: leniva reka
♦ med. lenivo črevo črevo, ki hrano zelo počasi potiska naprejlenívo prisl.:
lenivo sloneti na ležalniku; megle se lenivo vlačijo po dolini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
lenívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) neobč. lenobno: ~ sloneti na ležalniku
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
lenívo prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
lepidoblástično vezívo -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
lepívo -a s (í) snov, ki povzroča lepljivost: lepivo v lepilu // star. lepilo: namazati lepivo na papir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
lepívo -a s, snov. (í) ~ v lepilu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
lepívo -a
s
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
lẹpȋvọ, n. der Klebestoff, der Kitt, C., DZ.; — der Kleber (gluten), Cig. (T.), C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
lepljívo nač. prisl. izraža, da kaj ob dotiku s kako stvarjo ostane na njej
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
Lesno gorivoZakaj se pogosteje uporablja termin lesno gorivo in ne morebiti leseno gorivo , saj gre za gorivo iz lesa in bi ga lahko po analogiji z lesena žlica poimenovali tudi leseno gorivo .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
libȋvo, n. = libovina, kajk.-Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
ljubeznív -a -o prid., ljubeznívejši (ī í) 1. ki ima, kaže do ljudi zelo naklonjen čustveni odnos: fant je mlad, čeden in ljubezniv;
to je ljubezniva ženska / prodajalka je ljubezniva do kupcev; ta zdravnik ni ljubezniv z bolniki / bil nam je ljubezniv vodnik in učitelj / kot vljudnostna fraza: hvala, zelo ste ljubeznivi; bodite tako ljubeznivi in me peljite k njemu; ta gospod je bil tako ljubezniv, da nam je že vse razkazal // ki vsebuje, izraža naklonjen čustveni odnos: govoriti z ljubeznivim glasom; pozdraviti z ljubeznivim nasmehom; ljubezniv pogled; ljubeznive besede; njeno ljubeznivo vedenje / kot vljudnostna fraza odzvali se bomo vašemu ljubeznivemu vabilu // ekspr., v povedni rabi ki izkazuje osebi drugega spola ljubezen, naklonjenost: njegovo dekle ni bilo več tako ljubeznivo z njim 2. star. ljubek, privlačen: to je res ljubezniv otrok;
rad ogledujem vas cvetečelične, ljubljanske, ljubeznive gospodične! (F. Prešeren) / ko se je zasmejala, so se ji na licih naredile ljubeznive jamice 3. knjiž., ekspr. mil, prijeten: ljubezniva pomlad, zarja 4. zastar., z dajalnikom ljub, drag: vsem je bil ljubezniv / v nagovoru: ljubeznivi moj mož; ljubeznive bralke ljubeznívo
1. prislov od ljubezniv: zelo ljubeznivo govori z njim; ljubeznivo se nasmehniti, sprejeti koga; ljubeznivo mu je vse razložil; ljubeznivo krotek pogled
2. v povedni rabi izraža pohvalo, odobravanje: ljubeznivo je bilo od njega, da je pomagal / elipt., kot vljudnostna fraza res ljubeznivo od vas, da ste me obiskali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
ljubeznívo1 nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ govoriti, se nasmehniti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
ljubeznívo2 povdk. (í) ~ je bilo od njega, da je pomagal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
ljubeznívo1 prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
ljubeznívo2 povdk.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
ljubeznivo prislovPRIMERJAJ: ljubezniv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
ljubeznivo prisl., F
16,
amabiliter, amanter, lubeṡnivu;
amicè, lubeṡnivu, priaṡnivu;
benignè, benigniter, priaṡnivu,
lubeṡnivu;
blandè, lubeṡnivu, priaṡnivu;
comis, et come, et comiter, priaṡnivu,
lubeṡnivu, dobrutlivu;
festivè, veſſelu, luſhtnu,
lubeṡnivu;
gratiosè, priaṡnivu,
lubeṡnivu, lubankaſtu;
leniter, lubeṡnivu, mehku;
peramenter, s'veliko lubeṡanîo, cilú
lubèṡnivu;
perbenignè, cilú priaṡnivu, dobrutlivu, inu
lubeṡnivu;
pereleganter, cilú
lubeṡnivu, deṡhtru;
persalsè, raṡumnu, inu
lubeṡnivu, raminu;
placidè, krotkú, myrnu,
lubeṡnivu, priaṡnivu, dobrutlivu;
speciosè, leipú,
lubeṡnivu;
suaviter, lubeṡnivu, lipú, ṡladkú;
venustè, lubeṡnivu, lipú, zartanu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
ljubeznivo prisl. ljubeznivo:
malu poprei lubesnivu je bil njega nagouvril ǀ sazhne lubesniu yh gledat, maukat ǀ kateriga lubesniu obyeme, inu na ſvoje Boshje perſe pertiſne ǀ na ſvojo deſno ſtran ga pertiſne lubeſniu ǀ lubeſniuu s'vſem potrebnim oſkerbil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
ljubeznivo prislov
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
ljubeznivo1 prisl. ♦ P: 11 (TT 1557, TR 1558, TAr 1562, TO 1564, TL 1567, TC 1575, TT 1577, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
ljubeznivo2 povdk. ♦ P: 4 (TPs 1566, DJ 1575, DB 1578, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
ločítveno tkívo -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
lotrivo prisl., incontinenter, lotrivu, nebrumnu, neṡderṡhlivu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
lübeznívo prisl. ljubeznivo: Boug náſz lübeznivo ſztejm vábi KŠ 1754, 153; ka trbej pobo'zno k-Bougi i kbli'znyemi lübeznivo 'ziveti KŠ 1771, 725
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
Malo KladivoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Malega Kladiva samostalniška zveza srednjega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [málo kladívo], rodilnik [málega kladíva]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
malomárnostno kaznívo dejánje -ega -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
Malomarnostno kaznivo dejanjeV kazenskem zakoniku so tudi kazniva dejanja, storjena zaradi malomarnosti . V pravnih besedilih se večkrat pojavi besedna zveza malomarno kaznivo dejanje , včasih pa tudi malomarnostno kaznivo dejanje . Prva varianta se mi ne zdi primerna, ker je njen dobesedni pomen drugačen od tega, kar ta pojem pomeni. V drugi varianti pa je na novo skovana beseda, ki je morda zelo abstraktna in ni v nobenem slovarju. Kakšno je vaše mnenje?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
mamljív -a -o prid., mamljívejši (ī í) 1. ki povzroča prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: mamljiva pijača;
mamljiv vonj cvetlic / ekspr. mamljive sanje 2. knjiž. privlačen, vabljiv: mamljiv cilj;
misel na to je bila mamljiva mamljívo prisl.:
rože so mamljivo dišale; mamljivo je govoril
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
mamljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ dišati; poud. ~ govoriti |zapeljivo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
mamljívo prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
marljív -a -o prid., marljívejši (ī í) nav. ekspr. ki rad in vztrajno dela: marljiv človek, učenec;
marljiv kot čebela / marljiva čebela marljívo prisl.:
marljivo delati, se učiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
marljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ delati, se učiti pridno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
marljívo nač. prisl. izraža, da se dejanje opravlja z veliko mero vztrajnosti in skrbnosti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
marljivo [marljívo]
prislovmarljivo, prizadevno
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
marljivo prisl. ♦ P: 1 (DB 1584-Reg3)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
mazívo -a s (í) teh. sredstvo za mazanje proti trenju: preskrbeti si dovolj goriva in maziva;
tekoče mazivo;
maziva rastlinskega, rudninskega, živalskega izvora;
plast maziva;
nasveti o uporabi maziv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
mazívo -a s, snov. (í) teh. uporabljati loj kot ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
mazívo – glej māzati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
mazívo -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
medéno pecívo -ega -a s
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
medéno pívo -ega -a s
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
medȋvọ, n. der Lebzelten, der Honigkuchen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
mednárodno kaznívo dejánje -ega -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
mehánsko tkívo -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
melȋvọ, n. das Mahlgetreide, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
merílnik tláka z upogljívo plôščo -a -- -- -- -- m
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
mertüčlìvo prisl. zmerno: tou je: mertücslivo 'ziveti KŠ 1754, 211; mertücslivo i pravicsno i pobo'zno 'zivémo KŠ 1771, 659; Z-etaksimi pridavkami more mertücslivo 'siveti KOJ 1833, 143
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
méstno tkívo -ega -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
milostivo prislovPRIMERJAJ: milostiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
milostivo prisl., F
2,
clementer, gnadlivu, priaṡnivu,
miloſtivu;
misericorditer, miloſtivu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
milostivo prisl. milostljivo:
Taku miloſtivu vaſſ vabi, inu klizhe (V, 385) ǀ ta ſveti mijr, kateriga ſam G: Bug taku milostvu nam ponudi (I/1, 13)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
milostivo prislov
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
milostivo prisl. ♦ P: 35 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
mládo tkívo -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
mlatȋvọ, n. kar se mlati, Jan. (Slovn.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
mlezívo -a s (í) agr. kravje mleko prve dni po porodu: mlezivo je posesal teliček;
delati skuto iz mleziva
♦ biol. izloček mlečne žleze ob koncu nosečnosti in takoj po porodu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
mlezívo -a s, snov. (í) |kravje mleko po telitvi|: delati skuto iz ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
mlezívo -a
s agr. kravje mleko prve dni po porodu![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
mlezívo -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
mlezivo
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
mlẹ́zivọ, n. die Biestmilch, Soška dol.-Erj. (Torb.), kajk.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
mlezívo -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
mogočljivo prisl. ♦ P: 1 (TkM 1579)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
monádni organizacíjski nivó -ega -ega -ja m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
morénsko gradívo -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
mrazljív -a -o prid. (ī í) nav. ekspr. ki povzroča občutek mraza: mrazljiva noč;
stopiti v mrazljivo vodo;
mrazljivo in nestalno vreme / mokre, mrazljive veje / mrazljiva drhtavica, znojnost mrazljívo prisl.:
mrazljivo ga je streslo po vsem telesu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
mrazljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ ga je treslo po vsem telesu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
mrazljívo prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
mŕtvo cepívo -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
müdlívo prisl. počasi: brez méne delo müdlivo ide AIN 1876, 26
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
mudljív -a -o prid.(ī í) počasen, obotavljiv: mudljiva ženska mudljívo prisl.:
pomlad je v te kraje prihajala mudljivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
mudljívo prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
nadaljeváno kaznívo dejánje -ega -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nadúšljiv -a -o prid. (ȗ) ki ima naduho: nadušljiv človek;
nadušljiv konj / nadušljiv glas, kašelj; pren., ekspr. nadušljiv vlak; nadušljive orgle nadúšljivo prisl.:
nadušljivo dihati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nadúšljivo nač. prisl. (ȗ) ~ dihati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nadúšljivo prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
nagajív -a -o prid.(ī í) ki (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno za šalo: živ in nagajiv otrok // ki izraža šaljivost: nagajiva pesem / nagajiv pogled, smeh nagajívo prisl.:
nagajivo pomežikovati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nagajívo nač. prisl. (í) ~ pomežikniti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nagajívo prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
naklépno kaznívo dejánje -ega -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nalezljív -a -o prid. (ī í) ki se prenaša z osebe na osebo: garje so nalezljive / nalezljiva bolezen / njen smeh je zelo nalezljiv / ekspr. nalezljive ideje nalezljívo prisl.:
nalezljivo se je smejala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nalezljívo nač. prisl. (í) ~ bolan; ~ se smejati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
naprejvzetljivo prislov
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
narávno gradívo -ega -a s
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nasadljivo prislov
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
nasečljivo prislov
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
nasmešljív -a -o prid. (ī í) star. ki se (rad) nasmehuje: bil je flegmatičen in nasmešljiv / nasmešljiv pogled nasmešljívo prisl.:
nasmešljivo se je začudil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
neahtljivo prislovPRIMERJAJ: neahtljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
neandohtljivo prislovPRIMERJAJ: neandahtljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
necagljivo prisl. ♦ P: 1 (TkM 1579)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nečastitljivo prislovPRIMERJAJ: nečastitljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
nèčísto gorívo -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèčitljívo nač. prisl. (ȅí) ~ se podpisati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nedarotljivo prislovPRIMERJAJ: nedarotljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
nedarotljivo prisl., illiberaliter, nedarotlivu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèdiferencírano tkívo -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nedobrotljivo prislovPRIMERJAJ: nedobrotljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
nedopadljivo prislovPRIMERJAJ: nedopadljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
nèdopovedljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 1. ki se ne da dopovedati, opisati: nedopovedljivo doživetje 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji: obšel ga je nedopovedljiv obup;
nedopovedljiva žalost nèdopovedljívo prisl.:
nedopovedljivo lep razgled
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèdopovedljívo nač. prisl. -ej(š)e (ȅí; ȅí) poud. ~ lep razgled |zelo lep|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèdosegljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 1. ki se ne da doseči: nedosegljiv predmet / nedosegljivi cilji; sreča se mu je zdela nedosegljiva
● trenutno je nedosegljiv ni mogoče priti v stik z njim, govoriti z njim; ekspr. prva zbirka je že zdavnaj nedosegljiva razprodana2. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: njegovi prevodi so nedosegljivi / v opisovanju značajev je pisatelj nedosegljiv nèdosegljívo prisl.:
vse se mu je zdelo nedosegljivo daleč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèdosegljívo nač. prisl. (ȅí) Vse je bilo ~ daleč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèdoumljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da doumeti: nedoumljive besede, misli / ekspr. nedoumljiva pota usode / ekspr. delal je z nedoumljivo vztrajnostjo zelo velikonèdoumljívo prisl.:
svet je bil zanj nedoumljivo velik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèdoumljívo nač. prisl. -ej(š)e (ȅí; ȅí) ravnati ~; poud. ~ velika država |izredno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèdoumljívo prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
nèdovršêno tkívo -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
negladljivo prisl., inclementer, nevſmilenu,
negladlivu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
negnadljivo prislovPRIMERJAJ: negnadljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
neizmagljivo prislovPRIMERJAJ: neizmagljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
nèiznajdljív tudi nèznajdljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki mu manjka iznajdljivosti: neiznajdljiv, plašen fant;
pri urejanju izložbe so bili zelo neiznajdljivi nèiznajdljívo tudi nèznajdljívo prisl.:
dela se je lotil precej neiznajdljivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèiznajdljívo nač. prisl. (ȅí) precej ~ se lotiti dela
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèizrazljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 1. ki se ne da izraziti: ob teh besedah ga je obšel čuden, neizrazljiv občutek;
neizrazljivo čustvo 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizrazljiva ljubezen je bila v njenih besedah;
neizrazljiva očarljivost njegovega vedenja
● njen pogled je top, neizrazljiv brezizrazennèizrazljívo prisl.:
bil je neizrazljivo lep dan; sam.: poskušal je izraziti nekaj neizrazljivega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèizrazljívo mer. prisl. (ȅí) poud. Bil je ~ lep dan |zelo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèizrekljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 1. ki se ne da izreči: beseda je bila zanj neizrekljiva / neizrekljive misli; neizrekljive slutnje 2. star. neizmeren2,
nepopisen: prevzel ga je neizrekljiv strah;
neizrekljivo veselje je zavladalo v hiši nèizrekljívo prisl.:
slika izraža nekaj neizrekljivo prijetnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèizrekljívo mer. prisl. (ȅí) star. neizmerno, nepopisno: Iz slike odseva nekaj ~ prijetnega
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nekončljivo prislovPRIMERJAJ: nekončljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
nelastljivo prislov
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
nèljubeznív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í) ki mu manjka ljubeznivosti: hladen, neljubezniv človek / v trgovini so bili zelo neljubeznivi do njega, z njim / doživel je precej neljubezniv sprejem / neljubeznivo ravnanje, vedenje nèljubeznívo prisl.:
neljubeznivo odgovoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèljubeznívo nač. prisl. (ȅí) ~ odgovoriti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
neljubeznivo prislovPRIMERJAJ: neljubezniv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
nèločljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da ločiti: neločljivi deli priprave / neločljiva zakonska zveza / glasovi v daljavi so bili neločljivi od streljanja / ekspr.: neločljiva prijatelja sta zelo velika, dobra; to je neločljiva celota nèločljívo prisl.:
neločljivo povezan, zvezan s čim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèločljívo nač. prisl. (ȅí) ~ povezan s čim
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèmertüčlìvo prisl. neizmerno: csi nemertücs-livo vu hráni i odeteli 'zivé KŠ 1754, 36
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nemilostivo prislovPRIMERJAJ: nemilostiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
nemilostivo prisl., praefractè, preoſtru, preterdu,
nemiloſtivu, terdovratnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nemilostivo prisl. ♦ P: 15 (TR 1558, TAr 1562, *P 1563, KPo 1567, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nènadkriljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) knjiž. neprekosljiv: nenadkriljiv umetnik;
biti nenadkriljiv;
nenadkriljiva pesnitev / nenadkriljiva lepota, natančnost zelo velikanènadkriljívo prisl.:
nenadkriljivo igrati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nènadkriljívo nač. prisl. (ȅí) neobč. neprekosljivo: ~ igrati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nenasitljivo prislovPRIMERJAJ: nenasitljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
nenosljivo prislovPRIMERJAJ: nenosljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
nèobčutljívo vódenje -ega -a s
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèodjenljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 1. star. nepopustljiv: neodjenljiv človek;
v svojih nazorih je neodjenljiv / neodjenljiv značaj / občudovali so njegovo neodjenljivo delo, prizadevanje vztrajno2. knjiž. nenehen, neprestan: neodjenljive skrbi nèodjenljívo prisl.:
neodjenljivo se boriti, se truditi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèodjenljívo nač. prisl. (ȅí) neobč. nepopustljivo: ~ se bojevati, se truditi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
neodločljivo prislovPRIMERJAJ: neodločljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
nèodložljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da, ne sme (časovno) odložiti: ima neodložljiv opravek;
neodložljivo delo / ti problemi so neodložljivi; neodložljiva naloga, zadeva // knjiž. neizogiben, nujen: bliža se čas neodložljivega slovesa / taki ukrepi so bili neodložljivi nèodložljívo prisl.:
neodložljivo reševati kaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèodložljívo nač. prisl. (ȅí) ~ reševati kaj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèodnehljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) knjiž. 1. nepopustljiv: odločno, neodnehljivo dekle / neodnehljivo prizadevanje 2. zastar. nenehen, neprestan: neodnehljive skrbi nèodnehljívo prisl.:
neodnehljivo preganjati, uničevati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèodnehljívo nač. prisl. (ȅí) neobč. nepopustljivo, nenehno: ~ preganjati, uničevati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèodpustljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da odpustiti: neodpustljiva žalitev;
neodpustljivo ravnanje // ekspr. zelo velik, hud: neodpustljiva napaka, zamuda nèodpustljívo prisl.:
igrali so neodpustljivo slabo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèodpustljívo mer. prisl. (ȅí) poud. igrati ~ slabo |zelo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
neodpustljivo prislovPRIMERJAJ: neodpustljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
nèogiblívo prisl. neizogibno: liki poloobdelavczi plük k-orányi je neogiblivo potrejben KOJ 1833, III; szo jih poszercsili nike vernim neogiblivo potrejbne knige napiszati KOJ 1914, 153
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèopazljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í) neopazen: na zunaj neopazljiva bolezen / skromna, neopazljiva ženska nèopazljívo prisl.:
neopazljivo se bližati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
neopazljívo nač. prisl. (ȅí) neopazno: ~ se približati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèopazljívo prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
nèopisljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 1. nav. ekspr. ki se ne da opisati: ima čudne, neopisljive občutke;
lepota pokrajine je neopisljiva 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: obšel jo je neopisljiv strah;
veselje je bilo neopisljivo nèopisljívo prisl.:
neopisljivo lep pogled
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèopisljívo mer. prisl. (ȅí) poud. ~ lep razgled |zelo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèoporekljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) star. neoporečen: neoporekljiv dokaz;
neoporekljiva resnica / njegovo vedenje je neoporekljivo / neoporekljiv človek nèoporekljívo prisl.:
neoporekljivo dokazati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèopravičljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da opravičiti: neopravičljiv izostanek;
neopravičljiva zamuda / neopravičljivo ravnanje, vedenje nèopravičljívo prisl.:
neopravičljivo se vesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèopravičljívo nač. prisl. (ȅí) ~ se vesti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèopredeljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) zgodovinsko ~ pojav; ~a barva nedoločljivanèopredeljívo -ega s, pojm. (ȅí) nekaj ~eganèopredeljívost -i ž, pojm. (ȅí)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
neošpegljivo prislov
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
neošpegljivo prisl., inexoploratè, neoṡhpeglivu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèovrgljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da ovreči: to je neovrgljiv dokaz;
neovrgljiva domneva, trditev;
neovrgljivo dejstvo / neovrgljiva pravica; neovrgljiva resnica // nav. ekspr. ki se ne da zanikati, zatajiti: njegov vpliv na kulturni razvoj je neovrgljiv nèovrgljívo prisl.:
neovrgljivo dokazati, potrditi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèovrgljívo nač. prisl. (ȅí) ~ dokazati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèozdravljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da ozdraviti: neozdravljiva bolezen, poškodba / težek, neozdravljiv bolnik nèozdravljívo prisl.:
biti neozdravljivo bolan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèozdravljívo nač. prisl. (ȅí) ~ bolan
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèpazljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í) ki ni pazljiv: nepazljiv poslušalec, učenec / nepazljivo branje / nepazljivo ravnanje z orožjem nèpazljívo prisl.:
nepazljivo poslušati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèpazljívo nač. prisl. (ȅí) ~ ravnati z ognjem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nepervoščljivo prislovGLEJ: neprivoščljivo
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
nèpoboljšljívo mer. prisl. (ȅí) ~ se vesti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèpogrešljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 1. nav. ekspr. ki se ne da pogrešiti, pogrešati: to je nepogrešljiv pripomoček pri delu / na tem mestu je res nepogrešljiv / hodila je pokonci, z nepogrešljivim sončnikom v rokah
● ekspr. svoje delo opravlja z nepogrešljivo natančnostjo zelo veliko2. publ. pravilen, natančen: predvidevanje se je izkazalo za nepogrešljivo nèpogrešljívo prisl.:
nepogrešljivo sklepati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèpogrešljívo nač. prisl. (ȅí) publ. ~ sklepati → pravilno, nezmotno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèpojmljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) knjiž. nerazumljiv: nepojmljiv pojav;
nepojmljiva razlaga / njegova trditev je nepojmljiva / ekspr. dela z nepojmljivim zanosom nèpojmljívo prisl.:
bila je nepojmljivo vznemirjena in zbegana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèpojmljívo nač. prisl. (ȅí) poud. biti ~ razburjen |zelo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèpojmljívo prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024
nèponovljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 1. ki se ne da ponoviti: taki poskusi so neponovljivi;
spomini na neponovljivo preteklost 2. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: opis narave v romanu je neponovljiv;
neponovljivo umetniško delo 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: doživel je neponovljivo srečo;
neprecenljivo in neponovljivo bogastvo / izrekel je neponovljivo kletev zelo nespodobnonèponovljívo prisl.:
neponovljivo miniti; neponovljivo lep; sam.: doživel je nekaj neponovljivega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèponovljívo prisl. (ȅí) nač. ~ miniti; mer., poud. ~ lep |zelo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèpopisljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) nepopisen: to je bil nepopisljiv občutek / ekspr. nepopisljivo navdušenje, veselje nèpopisljívo prisl.:
sporočilo ga je nepopisljivo užalostilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèpopisljívo mer. prisl. (ȅí) poud. Novica ga je ~ razžalostila |zelo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèpopravljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da popraviti: nepopravljiv stroj / položaj v podjetju je nepopravljiv; naredil je nepopravljivo napako / zgodila se mu je nepopravljiva krivica / nepopravljiva izguba, škoda / ekspr. to bo imelo zanj nepopravljive posledice / je nepopravljiv prepirljivec nèpopravljívo prisl.:
nepopravljivo pokvariti; nepopravljivo slab človek; sam.: zgodilo se je nekaj nepopravljivega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèpopravljívo nač. prisl. (ȅí) ~ pokvariti; poud. ~ slab človek |zelo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèpopustljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í) 1. ki ne popusti: dosleden, nepopustljiv vzgojitelj;
do otrok je zelo nepopustljiv;
nepopustljiv je v svojih zahtevah / nepopustljiva načela, stališča / nepopustljiva prizadevnost, vnema vztrajna2. nenehen, neprestan: nepopustljiva bolečina / nepopustljiva skrb nèpopustljívo prisl.:
nepopustljivo nasprotovati; nepopustljivo odklonilen odnos
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèpopustljívo nač. prisl. -ej(š)e (ȅí; ȅí) ~ vztrajati pri čem; ~ odklonilen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèposnemljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da posnemati: neposnemljiv način, poskus;
jezik njegovega romana je neposnemljiv / ekspr.: ta slikar je v barvni tehniki neposnemljiv; neposnemljivo literarno delo
● ekspr. dekle neposnemljive miline nepopisne, neizmernenèposnemljívo prisl.:
neposnemljivo prikazati kaj; neposnemljivo lep prizor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèposnemljívo nač. prisl. (ȅí) ~ narediti kaj; poud. ~ lep |zelo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèpotešljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da potešiti: v svoji žalosti je nepotešljiv / obšla ga je nepotešljiva jeza / knjiž. nepotešljiva želja neizpolnljiva, neuresničljiva// ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nepotešljiv pohlep; nepotešljiva ženska radovednost; njegovo sovraštvo je nepotešljivo nèpotešljívo prisl.:
nepotešljivo jokati; nepotešljivo jezen, žalosten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèpotešljívo prisl. (ȅí) nač. ~ jokati; mer., poud. ~ jezen, žalosten |zelo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèpotolažljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da potolažiti: v svoji žalosti je nepotolažljiv nèpotolažljívo prisl.:
še dolgo je nepotolažljivo jokal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèpotolažljívo nač. prisl. (ȅí) ~ jokati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèpotrpežljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki mu manjka potrpežljivosti: nepotrpežljiv bolnik / za tako drobno delo je preveč nepotrpežljiv; zelo nepotrpežljiva je z otroki / ekspr. ves nepotrpežljiv ga je priganjal k odhodu nèpotrpežljívo prisl.:
nepotrpežljivo čakati, poslušati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèpotrpežljívo nač. prisl. (ȅí) ~ čakati, poslušati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nepotrpežljivo prislovPRIMERJAJ: nepotrpežljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
nepotrpežljivo prisl., F
2,
impatienter, nepotarpeṡhlivu;
repugnanter, neradu,
nepoterpeṡhlivu, s'ṡuparnoſtjo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nepotrpežljivo prisl. nepotrpežljivo, nestrpno:
Vy pak terpite po ſili, sa poſvètni dobizhik, nevolnu, inu nepotupeshlivu (I/1, 44)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèpovrnljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da povrniti: nepovrnljiva izguba, škoda // ki se ne more vrniti: nepovrnljivi mladostni časi / nepovrnljiv razvoj nèpovrnljívo prisl.:
nepovrnljivo miniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèpovrnljívo nač. prisl. (ȅí) ~ miniti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèprávo opustítveno kaznívo dejánje -ega -ega -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèprávo tkívo -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèpredstavljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 1. ki si ga ni mogoče predstavljati: nepredstavljivo vesolje / ekspr. znašel se je v nepredstavljivem položaju 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: to so nepredstavljive razdalje;
nepredstavljiva sila;
opravili so nepredstavljivo delo nèpredstavljívo prisl.:
jezik se je nepredstavljivo razvil; nepredstavljivo velika sila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèpredstavljívo nač. prisl. (ȅí) poud. ~ srečen |zelo, izredno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
nèpredvidljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da predvideti, predvidevati: nepredvidljiv dogodek;
nastopile so nepredvidljive ovire, težave nèpredvidljívo prisl.:
napetost se nepredvidljivo stopnjuje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 1397 zadetkov.