abscizíjsko tkívo -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

absorpcíjsko tkívo -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

alogénsko tkívo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

andohtivo prisl. ♦ P: 3 (TL 1561, TL 1567, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

andohtivo (andohtivu, andohtivo) prislov
izraža natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožno
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

andohtljivo prislov

PRIMERJAJ: andohtljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

andohtljivo prisl.F3, devotus, -a, -umandohtlivu poboṡhen; perattentès'fliſſih merkanîam, cilú andohtlivu; pièbrumnu, Bogabojezhe, andohtlivu, Bogabojezhnu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

andohtljivo prisl. pobožno: Srezhni vy aku bote shiveli taku andohtlivu, kakor je shivel Adolphus ǀ vſak torek andohtliu ſe je spovedala, inu obhajala ǀ andohtliou bomó sapejli → andohtljiv

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

andohtljivo prisl. ♦ P: 10 (TT 1557, TL 1561, TO 1564, TPs 1566, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DAg 1585, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

andohtljivo (andohtlivu) prislov
1. izraža ravnanje po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječe
2. izraža natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožno
FREKVENCA: 12 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

apnénčevo vezívo -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

atenuírano cepívo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

basȋvọ, n. = basilo, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

berívo -a s (í)
kar je namenjeno za branje; čtivo: zabavno berivo; berivo za otroke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

berívo -a s (í) redk. branje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

berívo -a s
GLEJ SINONIM: čtivo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

berȋvọ, n. die Lectüre, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

berljív -a -o prid.(ī í)
ki se da brati: berljiva pisava / poezija je berljiva na različne načine / berljiva knjiga ki se prijetno bere

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

besnívo prisl.
GLEJ SINONIM: besno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

bíogorívo in bío gorívo -a s (ȋ-í)
pogonsko gorivo, pridobljeno iz naravnih odpadkov ali namensko za to gojenih rastlin: pridelava rastlin za biogorivo; v pripravi je poročilo o porabi biogoriv v Sloveniji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

bíogorívo -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

biolóško primerljívo zdravílo -- -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

bogljivo prislov

PRIMERJAJ: bogljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bojazljív -a -o prid.(ī í)
ki mu manjka poguma: bojazljivi čuvaj se ni znašel; biti bojazljiv; bojazljiva žival
// ki izraža plahost, neodločnost; boječ: ima bojazljiv korak, pogled

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

bojazljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ se vesti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

bojazljívo nač. prisl.
izraža, da dejanje kaže, da komu manjka poguma
SINONIMI:
knj.izroč. plašljivo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

bôjno kládivo -ega -a s

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

bročívọ, n. das Krapproth, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

brusívo -a s, snov. (í) |snov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

Butična pivovarna, butično pivo
Zanimata me slovenska ustreznika za angleška termina craft brewery in craft beer . Prvi označuje navadno majhno pivovarno, ki je neodvisna od multinacionalk in vari pivo po tradicionalnih ali inovativnih postopkih, pri čemer je poseben poudarek na kakovosti. Drugi pa označuje pivo, ki je proizvedeno v takšni pivovarni. Za termin craft beer sem v slovenščini zasledila ustreznike craft pivo oz. kraft pivo , torej domnevam, da bi za termin craft brewery lahko uporabili ustreznik craft pivovarna oz. kraft pivovarna . Za tovrstne pivovarne se včasih uporablja tudi izraz kraft varilnica , a menim, da to nista popolna sinonima, saj varilnica predstavlja le del pivovarne . Bi morda z ustreznikom artizanalno pivo (iz italijanščine artigianale ) za craft beer šli predaleč? Kaj svetujete?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

càglivo prisl. boječe: [živina] cáglivo blejéjo, Gda sze dale i dale paszéjo KAJ 1870, 141

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

cagljivo prislov

PRIMERJAJ: cagljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cagljivo prisl.F3, desperatè, desperanterzaglivu; effoeminatèpo ṡhenṡku, zaglivu; timidèſtraſhlivu, zaglivu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

calabrijski nivó -ega -ja m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

cartljivo prislov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cartljivo prisl.delicatèzartlivu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

cartljivo prisl. ♦ P: 2 (DPr 1580, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

cartljivo (cartlivu) prislov
popustljivo, z razvajanjem
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

cenôvno dosegljívo stanovánje -- -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

cepín kladívo -a -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

cepívo -a s (í)
1. snov za cepljenje proti nalezljivim boleznim: vbrizgniti cepivo; zaščitno, zdravilno cepivo; cepivo proti otroški paralizi
2. agr. snov za sirjenje mleka: pri izdelovanju sira dodajajo mleku mikrobiološka cepiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

cepívo -a s, snov. (í) ~ proti ošpicam

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

cepívo -a s
snov za cepljenje proti nalezljivim boleznimpojmovnik
SINONIMI:
med. vakcina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

cepívo – glej cepīti2

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

cẹpívọ,* n. der Impfstoff, Cig., Jan., C., DZ., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

cẹpȋvọ (dodatek k slovarju) (nam. cẹpívọ).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

cepívo -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

cepívo na osnôvi DNA -a -- -- -- s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

cepívo na osnôvi žívega véktorja -a -- -- -- -- s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

Cepivo proti novemu koronavirusu ali proti bolezni covid-19?

Zanima me, kako je prav. Se cepimo proti novemu koronavirusu ali protibolezni covid-19?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

cvibljivo prislov

PRIMERJAJ: cvibljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

častitljivo prislov

PRIMERJAJ: častitljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

častitljivo prisl.perhonorificès'veliko zhaſtjo, ſylnu zhaſtitlivu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

častljivo prislov

PRIMERJAJ: častljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

čísto gorívo -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

čísto gospodársko kaznívo dejánje -ega -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

čitljívo nač. prisl. (í) ~ napisati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

čtívo -a s (í)
kar je namenjeno za branje: rad se poglablja v čtivo; poučno, prijetno, mladini primerno čtivo
 
šol. domače ali obvezno čtivo literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

čtívo -a s (í) pešaj. domače ~ domače branje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

čtívo -a s
kar je namenjeno za branje
SINONIMI:
branje, knj.izroč. berilo, knj.izroč. berivo, knj.izroč. lektira

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

čtívo -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

čtivo s

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

čudljivo prislov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

darahljivo prislov

PRIMERJAJ: darahljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

darotljivo (darotljivo, darutljivo) prislov

PRIMERJAJ: darotljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

darutljivo prislov

GLEJ: darotljivo

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

dehtív -a -o [dəhtiv- tudi dehtiv-prid. (ī íknjiž.
1. dišeč, dehteč: po junijskem dežju je bil zrak dehtiv; dehtivo cvetje; dehtivo perilo / dehtive noči
2. ekspr. hrepeneč, poželjiv: dehtiv pogled / dehtivo hrepenenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dejánsko gradívo -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dẹlívọ, n. das Divisum (phil.), h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

diferencírano tkívo -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dlažȋvọ, n. das Pflastermaterial, Jan.; — prim. dlažiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dobrotljivo prislov

PRIMERJAJ: dobrotljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

dobrotljivo prisl.F6, benevolèdobrovolnu, dobrutlivu; benignaris'enim dobrutliu biti, dobrutlivu okuli nîega hoditi; comis, et come, et comiterpriaṡnivu, lubeṡnivu, dobrutlivu; mansuetèkrotku, dobrutlivu; perbenignècilú priaṡnivu, dobrutlivu, inu lubeṡnivu; placidèkrotkú, myrnu, lubeṡnivu, priaṡnivu, dobrutlivu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dobrotljivo prisl. dobrotljivo: katera taku dobrutliu to greshno dusho k'ſebi vabi ǀ vezh ſmò my dolshni ſe sahvalit G: Bogu, kateri taku dobritlivu naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig gnad

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dobrotljivo prislov

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dobrotljivo prisl. ♦ P: 10 (TL 1567, JPo 1578, TkM 1579, DC 1580, DB 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dobrotljivo (dobrutlivu, dobrotlivu, dobrotlivo) prislov
1. izraža pripravljenost za opravljanje dobrih dejanj; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivo
1.1 izraža pripravljenost za darovanje, dajanje česa komu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darežljivo
2. izraža naklonjen čustveni odnos do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrohotno
FREKVENCA: 26 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dogôvor za kaznívo dejánje -a -- -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dojȋvọ, n. das Gemelke, (dójivọ) Mur.; krava ima dosti dojiva, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dokázno gradívo -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dokončáno kaznívo dejánje -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dolózno kaznívo dejánje -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dopadljív -a -o prid. (ī ístar.
1. ki izraža zadovoljstvo, ponos: gledal je nanjo z dopadljivim pogledom
2. ki ugaja: povest je primer na vse strani dopadljive literature

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dopadljívo nač. prisl. (í) star. ~ je opazovala hčer zadovoljno, ponosno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dopadljívo prisl.
GLEJ SINONIM: zadovoljno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

dopadljivo prislov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

dopovedljív -a -o prid.(ī í)
ki se da dopovedati: umetnostno doživetje je težko dopovedljivo / nazorna in dopovedljiva formulacija problema

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

doumljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ govoriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dovršêno tkívo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dražljív -a -o prid.(ī í)
1. ki deluje na organizem tako, da nastane reakcija: dražljiv dim, vonj; dražljive dišave, snovi / dražljiv nasmešek; bila je v zanj že dražljivi bližini; obšla ga je čudno dražljiva misel; vsak dan je postajala bolj dražljiva
// razdražljiv: bolnik postane včasih dražljiv; dražljiva žival
2. občutljiv za dražljaje: dražljiv sapnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dražljívo nač. prisl. (í) Vonj je ~ silil v nosnice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dražljívo nač. prisl.
izraža, da kaj deluje na organizem tako, da nastane reakcija

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

drivo gl. drevo ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dušljív -a -o prid.(ī í)
1. ki ovira, otežuje dihanje: zajel ga je gost, dušljiv dim; dušljiv kašelj, smeh / zrak je postajal vse bolj dušljiv soparen, težek / moriti z dušljivimi plini
2. ki moreče, neprijetno deluje, vpliva: pogreznil se je v dušljiv molk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dušljívo povdk.
GLEJ SINONIM: zadušno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

dvomljív -a -o prid. (ī í)
1. ki vzbuja dvom: uspeh akcije je še dvomljiv; dvomljiva kakovost; dajal je dvomljive obljube; dvomljiva prognoza bolezni / ne hodi v hribe ob tako dvomljivem vremenu nestalnem
2. ekspr. ki vzbuja dvom, navadno o moralni neoporečnosti: to so dvomljivi ljudje; pogosto so ga videvali v družbi dvomljivih žensk / tekst dvomljive vrednosti / svoj cilj je skušal doseči tudi z nekoliko dvomljivimi sredstvi
♦ 
ekon. dvomljiva terjatev terjatev, o katere poravnavi se dvomi; šah. pozicija črnega je zelo dvomljiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dvomljívo1 nač. prisl. (í) ~ ogledovati koga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dvomljívo2 povdk. (í) Še zmeraj je ~, ali se bo to srečno končalo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dvomljívo prisl.
GLEJ SINONIM: dvomeče

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

dvomljívo imé -ega -na s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dvorljív -a -o prid. (ī í)
1. ki (rad) dvori: kljub letom je še zmeraj dvorljiv / dvorljive besede
2. knjiž. vljuden, prijazen2vedno je dvorljiv in ustrežljiv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dvorljívo nač. prisl. (í) ~ govoriti; ~ pospremiti gostjo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

dvorljívo nač. prisl.
izraža, da dejanje vključuje izkazovanje posebne pozornosti ženski z namenom pridobiti si njeno naklonjenost
SINONIMI:
knj.izroč. udvorljivo
GLEJ ŠE SINONIM: vljudno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

embrionálno tkívo -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

enostávno tkívo -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

epitópno cepívo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

ex vivo -- -- prisl.

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

ferahtljivo prisl. ♦ P: 2 (DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

ferahtljivo (ferahtlivu) prislov
takó, da izraža zelo negativen odnos do koga, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničljivo, prezirljivo
FREKVENCA: 8 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

ferbegljivo prislov

PRIMERJAJ: ferbegljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ferbegljivo prisl.F2, leviterferbeglivu, lahku; temère, temerariferbèglivu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

ferbežljivo prislov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

feržmagljivo prislov

PRIMERJAJ: feržmagljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

feržmagljivo prisl.F2, contumeliosèfrahtlivu, ferṡhmaglivu; maledicèferṡhmaglivu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

flúvioglaciálno gradívo -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

fosílno gorívo -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

fosílno gorívo -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

frahtljivo prislov

PRIMERJAJ: frahtljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

frahtljivo prisl.F2, contemptimfrahtlivu; contumeliosèfrahtlivu, ferṡhmaglivu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

fratljivo prislov

PRIMERJAJ: fratljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ganljív -a -o prid.(ī í)
ki povzroča ganjenost: to je ganljiv dokaz ljubezni; do solz ganljiv prizor; ganljiva povest

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

ganljívo prisl. (í) nač. ~ jokati; mer., poud. delati se ~ nevednega |zelo, močno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

ganljívo nač. prisl.
izraža, da kaj poteka tako, da vzbuja močno čustveno vznemirjenost zaradi sočutja, žalosti, veselja
SINONIMI:
star. ginljivo, ekspr. mehkobno, ekspr. melodramatično, ekspr. melodramatsko, knj.izroč. melodramsko, ekspr. milo2
GLEJ ŠE SINONIM: pretresljivo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

geolóško kladívo -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gibljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se da upogibati, pregibati: posoda z gibljivimi ročaji; gibljiv sklep
2. ki se giblje, premika: gibljiv žerjav; gibljiva polovica lesenih vrat
// ki ni vedno enak: gibljive cene; pren. človek gibljivega značaja
 
ekon. gibljivi del plače del plače, ki se spreminja glede na delovni, poslovni uspeh, življenjske stroške; jezikosl. gibljivi akcent akcent, ki ni vezan na stalno mesto v besedi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gibljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ povezane kosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gibljívo nač. prisl.
izraža, da je kaj v stanju, ki omogoča gibanje, premikanje
SINONIMI:
knj.izroč. gibko

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

gibljivo prislov

PRIMERJAJ: gibljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

gibljivo prisl.mobilitergiblivu, gibeozhnu, vgibiozhnu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gibljívo kolésce -ega -a s

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gibljívo sidríšče -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

ginljív -a -o prid. (ī í)
star. ganljiv: ginljive besede; slovo je bilo zelo ginljivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

ginljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) star. ganljivo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

ginljívo prisl.
GLEJ SINONIM: ganljivo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

gláciofluviálno gradívo -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

glihfurmljivo prislov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

gnadivo prisl. ♦ P: 1 (*P 1563)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gnadljivo prislov

PRIMERJAJ: gnadljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

gnadljivo prisl.clementergnadlivu, priaṡnivu, miloſtivu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gnadljivo prisl. milostljivo: Sazhneio proſſit, inu molit G. Boga, kateri gnadlivu yh poshlusha (V, 324) ǀ ſte taku lubesnivu, inu gnadlivu povableni od eniga Krajla v' goſtie (V, 565) → gnadljiv

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gnadljivo prisl. ♦ P: 12 (DJ 1575, DB 1578, DC 1580, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DC 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gnetívo -a s (í)
snov za gnetenje: za gnetivo so si izbrali ilovico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gnetívo -a s, snov. (í) uporabljati ilovico za ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gnojívo -a s (í)
snov, ki veča rodovitnost zemlje: hlevski gnoj je dobro gnojivo / kupiti gnojiva gnojila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gnojívo -a s, snov. (í) gnoj in druga ~a; umetna ~a gnojila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gnojívo -a s
GLEJ SINONIM: gnojilo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

gnojȋvọ, n. der Düngungsstoff, der Dünger, Jan., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gojívo -a s (í)
biol. sredstvo za gojenje zlasti mikroorganizmov:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gojívo -a s, snov. (í) |sredstvo za gojenje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gorívo -a s (í)
gorljiva snov za pridobivanje toplote ali za pogon strojev: gorivo bo kmalu pošlo; gorivo je zgorelo do konca; nalagati gorivo na ogenj; oskrbeti se z gorivom; poraba goriva v motorjih; vnelo se je skladišče goriva; natočiti poln tank goriva / plinasto, tekoče, trdno gorivo v plinastem, tekočem, trdnem agregatnem stanju; pogonsko, raketno gorivo
 
fiz. jedrsko ali nuklearno gorivo snov, katere atomska jedra se cepijo, pri čemer se sprošča energija; člen na gorivo naprava, v kateri se notranja energija goriva izkorišča neposredno za proizvajanje električne energije; geol. fosilno gorivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gorívo -a s, snov. (í) točiti ~; cena goriv

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gorívo -a s
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik jedrsko gorivo  pojmovnik trdno gorivo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

gorívo – glej gorẹ́ti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gorȋvọ, n. der Brennstoff, das Brennmaterial, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Sen. (Fiz.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gorívo -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gospodársko kaznívo dejánje -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gradívo -a s (í)
1. snov, surovina za gradnjo, graditev: cement je važno gradivo; vaščani so tudi sami prispevali gradivo za šolo / leseno, nepregorno, trdo gradivo / beljakovine so glavno gradivo živalskega organizma
2. kar se rabi kot podatek, pripomoček pri proučevanju, obravnavanju česa: najdeni dokumenti so dragoceno gradivo; za vojni roman mu ne manjka gradiva; urejati, zbirati gradivo; anketno, učno, zgodovinsko gradivo; gradivo za zgodovino Slovencev / sodba je bila izrečena na podlagi dokaznega gradiva; obremenilno gradivo
3. s prilastkom kar je zbrano po določenih merilih, za določen namen: muzej razstavlja arhivalno gradivo o razvoju šol; urednik zbranega dela je objavil avtorjeve tekste iz še neobjavljenega gradiva; prebogato slovarsko gradivo; gradivo za prvo številko revije je že zbrano / pesniško, slikovno gradivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gradívo -a s, snov. (í) beljakovinsko ~; zbirati ~ za referat

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gradívo -a s
kar se uporablja kot podatek, pripomoček pri preučevanju, obravnavanju česa
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: material
GLEJ ŠE: snov

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

gradívo – glej gradīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gradȋvọ, n. das Baumaterial, Cig., Jan., DZ., nk.; pren. das Material, Jan., nk.; g. nabirati za kako znanstveno delo, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gradívo -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gradívo -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

Gradivo je treba vrniti na »svoje« ali »njegovo« mesto?

Prosim za pomoč pri oblikovanju navodila: Prosimo, da vrnete gradivo na svoje mesto. Ne bi bilo pravilno na njegovo mesto?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

gravžljivo prislov

PRIMERJAJ: gravžljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

grozljív -a -o prid. (ī í)
ki vzbuja grozo: zagledala sta grozljiv prizor; povsod je vladala grozljiva tišina; to so naravnost grozljive vesti / ekspr. bil je žrtev grozljivega nerazumevanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

grozljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) Psi so ~ lajali; ~ miren prostor

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

grozljívo nač. prisl.
izraža, da dejanje, stanje, lastnost vzbuja grozo
SINONIMI:
knj.izroč. zlokobno, knj.izroč. zlovešče

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

grozljivo prislov

PRIMERJAJ: grozljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

gúmijasto kladívo -ega -a s

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

hidrávlično vezívo -ega -a s

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

hidrávlično vezívo -ega -a s

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

hídrostátični nivó -ega -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

hipabisálni nivó -ega -ja m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

hipoabisálni nivó -ega -ja m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

hodljivo prislov

PRIMERJAJ: hodljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

hotljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. pohoten: hotljiv človek; hotljiva ženska / hotljiv pogled

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

hotljivo prislov

PRIMERJAJ: hotljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

hranílno tkívo -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

hranívo -a s (í)
snov, ki veča hranljivost: sočivje ima v sebi mnogo hraniva / kruh je zanje najvažnejše hranivo hranilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

hranívo -a s, snov. (í) visoka vrednost ~a v sočivju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

hranívo -a s
GLEJ SINONIM: hranilo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

hranȋvọ, n. das Nahrungsmittel, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

hranljivo prislov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

hrbtljivo prislov

PRIMERJAJ: hrbtljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

hvaležljivo prislov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

igrív -a -o prid. (ī ínav. ekspr.
1. ki se (rad) igra: igrivi pasji mladiči; živahen in igriv otrok / mehki igrivi prsti
2. ki se hitro, lahkotno giblje, premika: igrivi valovi; igrive pomladne sapice / igrive sence na stropu / njen igrivi korak lahkotni
3. ki izraža, kaže veliko spretnost, hitrost v kombiniranju: igriva fantazija / znan je bil zaradi svoje igrive duhovitosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

igrívo primer. prisl. (í) Voda se ~ pretaka po kamenju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

ihtív -a -o prid.(ī í)
ihtav: ihtiva maščevalnost, nestrpnost / govoril je z ihtivim glasom / postala je zelo ihtiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

imúnsko privilegírano tkívo -- -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

ìnaktivírano cepívo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

in vítro-in vívo korelácija -- -- -- -- -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

in vívo -- v prid. rabi (ȋ)
ki poteka znotraj živega organizma: in vivo raziskava in raziskava in vivo; in vivo meritve in meritve in vivo; prisl.: preizkusiti metodo zdravljenja sladkorne bolezni in vivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

in vivo -- -- prisl.

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

Ivo
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Iva samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
moško ime
IZGOVOR: [ívo], rodilnik [íva]
BESEDOTVORJE: Ivov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

Ívo -a, °-ta m, oseb. i. (ȋ)
Íva -e ž, oseb. i. (ȋ)
Ívov -a -o, °-tov -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

Ivo -a m osebno lastno ime Ivo: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Beſedniki S. Iua tož. ed. (II, 194) Sv. Ívo, frc. Yves (1040–1117), učenjak cerkvenega prava

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

..ivo s. prip. obr. (í) ʻvršilnikʼ kládivo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

izbegljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. izmikajoč se, negotov: izbegljiv nasmeh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

izhodljivo prislov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

izkažljivo prislov

PRIMERJAJ: izkažljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

izključljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se da izključiti: naprava je izključljiva
2. zastar. izključen: izključljiva pravica predsednika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

izključljívo člen.
GLEJ SINONIM: samo2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

izmlẹ́zivọ, n. = mlezivo, Z., KrGora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

iznajdljív tudi znajdljív -a -o prid. (ī í)
ki hitro najde ustrezno, domiselno rešitev: bister in iznajdljiv fant; okoliščine so jih prisilile, da so postali bolj iznajdljivi / iznajdljiv duh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

iznajdljívo prislov [iznajdljívo] ETIMOLOGIJA: iznajdljiv
iznajdljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ si pridobiti denar

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

Izobraževanje v živo, delo v pisarni
V času, ko je delo od doma oz. delo na daljavo postalo še pogostejše kot prej, se za delo v pisarni oz. delo na delovnem mestu delodajalca uporabljajo različni izrazi. Zanima me, kateri slovenski izraz bi bil nevtralen za opis ne samo dela, ampak tudi izobraževanja, kadar ne gre na daljavo ali po spletu, npr. kaj bi bilo nasprotje izobraževanja na daljavo oz. izobraževanja po spletu . Pojavljata se izraza, kot sta v živo in na štiri oči , ki sta precej ekspresivna, primerna samo v določenem kontekstu. Obstaja tudi izraz osebno , npr. ponujanje storitev osebno. V angleščini se uporabljajo npr. izrazi face-to-face , directly , in direct contact , in person .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

izveličljivo prislov

PRIMERJAJ: izveličljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

izvírno gradívo -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

izvižljivo prislov

PRIMERJAJ: izvižljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

jẹdȋvọ, n. die Essware, Trst. (Let.); — die Kost, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

jerbljivo prislov

PRIMERJAJ: jerbljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

jẹstȋvọ, n. die Essware, Cig., Jan., Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

jezljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se (rad) jezi, razjezi: jezljivi in potrpežljivi ljudje; suha, jezljiva ženska / biti jezljive narave / ekspr. jezljiva starost
2. ki izraža, kaže nejevoljo, jezo: govoriti z jezljivim glasom; jezljive besede; jezljivo vprašanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

jezljívo nač. prisl. (í) ~ odgovarjati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

jezljívo prisl.
GLEJ SINONIM: jezno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

kadívo -a s (í)
snov, ki (pri tlenju) dela, razširja dim: za dimljenje čebel uporabljajo drevesne gobe in druga kadiva / ekspr. kadilci so ostali brez kadiva cigaret, tobaka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kadívo -a s
snov, ki (pri tlenju) dela, razširja dimpojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

kadȋvọ, n. das Räucherwerk, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

Kako navajati gradivo iz lastne knjižnice?

Zanima me, kako navajati literaturo oz. gradivo, ki je del lastne knjižnice. Gre za tuje strokovne članke, ki se jih najde na različnih spletnih straneh, objavilo jih je kako združenje. Imam pa jih shranjenje v tiskani obliki v registratorju. Ali je dovolj, da med literaturo in viri navedem le naslov članka in združenje, ki je članek napisalo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kalcítno vezívo -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kaméno predívo -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kapljív -a -o prid.(ī í)
ki (rad) kaplja: kapljiva tekočina / težko kapljivo olje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kapsálni organizacíjski nivó -ega -ega -ja m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

katalóško kaznívo dejánje -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kaznívo dejánje -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kaznívo dejánje, izvršêno iz koristoljúbnosti -ega -a -ega -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kaznívo dejánje, izvršêno na razdáljo -ega -a -ega -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kaznívo dejánje, kvalificírano s hújšo poslédico -ega -a -ega -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kaznívo dejánje, pregonljívo na zasébno tôžbo -ega -a -ega -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kaznívo dejánje, pregonljívo po urádni dolžnósti -ega -a -ega -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kaznívo dejánje ogróžanja -ega -a -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kaznívo dejánje stánja -ega -a -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kaznívo dejánje z mednárodnim elemêntom -ega -a -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kaznívo dejánje zoper část in dôbro imé -ega -a -- -- -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kaznívo dejánje zoper človéčnost -ega -a -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kaznívo dejánje zoper jávni réd in mír -ega -a -- -- -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kaznívo dejánje zoper spôlno nèdotakljívost -ega -a -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kaznívo dejánje zoper življênje in teló -ega -a -- -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kaznívo ravnánje -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kládivo in kladívo -a s (á; í)
1. orodje za tolčenje iz držaja in na njem nasajenega navadno železnega kosa: udariti s kladivom; s kladivom zabiti žebelj v steno; težko kladivo; kladivo in nakovalo; besede so padale trdo kot udarci kladiva; srce mu je bílo kakor kladivo zelo, močno / čevljarsko, kleparsko, mizarsko kladivo; leseno kladivo za meso; kladivo za klepanje / kladivo se je snelo z ročaja; nasaditi kladivo
 
srp in kladivo simbol proletarske revolucije, komunizma; ekspr. znašel se je med kladivom in nakovalom v zelo neprijetnem, zapletenem položaju
2. kladivu podoben del kake naprave: na vratih je udarilo kladivo / kladivo pri uri kembelj
♦ 
alp. ledno kladivo ki se rabi pri plezanju po ledenih stenah; mont. odkopno kladivo stroj za odkopavanje rude, premoga; vrtalno kladivo stroj, s katerim se delajo vrtine za odstreljevanje, razstreljevanje; strojn. strojno kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča mehanično; šport. (atletsko) kladivo na žico pritrjena kovinska krogla za metanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kládivo -a tudi kladívo -a s (á; í) |orodje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kládivo -a s
orodje za tolčenje iz držaja in na njem nasajenega navadno železnega kosapojmovnik
SINONIMI:
ekspr. kladivce
GLEJ ŠE SINONIM: kembelj

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

kladívo Frazemi s sestavino kladívo:
bíti kàkor kladívo, bíti med kladívom in nakovalom, kàkor kladívo, med kladívom in nakoválom, znájti se med kladívom in nakoválom

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kládivo -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kládivọ, n. der Hammer; veliko k., die Vorschlage, Cig.; zobato k., der Zahnhammer, Cig.; — das Hammerwerk, Cig.; = pl. kladiva, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kladivo [kládivo] samostalnik srednjega spola

kladivo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kladivo samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

kladivo sF7, malleator, -riskateri s'batom, s'kladivam, ali s'kyam ṡabya; malleatus, -a, -ums'kladivam, ali s'batom ſtolzhen, kován; malleus, -ÿbat, kladivu, ky; malleus fabriliskovazhku kladivu; marcalus, -lienu kladivu, s'katerim kuffer kovajo, kladivu teh kotlarjou; productilisruda s'kladivom reſtegnîena. Exod:25

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kladivo -a s kladivo: Leta je taku terd, de obenu kladuu im. ed., ali shelesu resbiti ga nemore ǀ kladvu im. ed. pomeni Svete misly ǀ kladivu im. ed. vſelej zhistishi prihaia ǀ Dohter ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti … Couazh ſvoje kladvu tož. ed. ǀ Beſedniki ſo v'roki dershali Bukue: kovazhij kladovu tož. ed. ǀ ſe je puſtil ſtouzh s' shibami, s' gaishlami, inu s' kladouam or. ed. ǀ s'enem teshkem kladvam or. ed. ga satauzhejo ǀ kadar je s'kladvam or. ed. taukil ǀ s' duema kladuama or. dv. ſo taukli ǀ ushe ſo ſapovedali debele shtrike spleſti, kleishe, kladoua tož. mn., sheble, bodezhe ternie perpravit ǀ sheble, kladua tož. mn., shtrike, inu kleishe vun vſamejo ǀ eni zherni, oſmujeni kovazhij, kateri s' ene gorezhe pezhy ſo zhloveske glave, inu ſerza jamali, inu s'gorezhmy kladovamy or. mn. taukli

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kladivo -a samostalnik srednjega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kladivo sam. s ♦ P: 5 (DJ 1575, JPo 1578, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kladívo -a s

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kladivo

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kladivo s

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kladivokˈlaːdėvȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kladívo za odbíjanje -a -- -- s

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

klagljivo prislov

PRIMERJAJ: klagljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

kokálni organizacíjski nivó -ega -ega -ja m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kolektívno kaznívo dejánje -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

komisívno kaznívo dejánje -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kompléksno gospodársko kaznívo dejánje -ega -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

komponéntno cepívo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kontáktno vezívo -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

Kostno gradivo
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin osseous material , ki označuje nefosilizirana okostja ljudi in živali, zobe, slonovino, roževino in druge trdne ostanke živali. Prosim za vaše mnenje o primernem slovenskem terminu.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kôstno tkívo -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kóžičasto vezívo -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kradljivo prislov

PRIMERJAJ: kradljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

kradljivo prisl.furaciterkradlivu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

krív -a -o prid. (ȋ í)
1. ki se odklanja, izstopa iz osnovne smeri: kriva črta; vse ploskve so krive; ravnilo je proti koncu krivo / kriv gaber / za klobukom je nosil kriva peresa krivčke, krivce
// ki je tak zaradi svojega namena: kriv nož; kriva sablja / v roki je držal krivo palico
// ki nima naravne, pravilne oblike: kriv nos; imel je kriv prst; krive noge / ekspr. posušen in kriv starec
2. v povedni rabi ki je povzročil kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: te nesreče je on kriv; biti kriv smrti; oče je kriv za tako stanje; čutiti se krivega / ekspr.: sam si je kriv; jaz mu nisem kriv
// ki stori, navadno nehote, kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: sodišče je odločilo, da je kriv
3. pravn. ki ni v skladu z dejstvi: kriva obtožba, ovadba; krivo pričevanje; kriva izpoved / kriva prisega kriva izpoved zapriseženega / nastopil je kot kriva priča
// ekspr. lažen, napačen: dobil je krive informacije; širiti krive vesti
// star. ki vsebuje kaj, kar v določenem okolju ni priznano za pravo, pravilno: širiti krive nauke; krivi nazori / kriva vera za pripadnike določene krščanske veroizpovedi vera, ki je zaradi nepriznavanja kake dogme druga, drugačna / po deželi so hodili krivi preroki
● 
ekspr. kriv pogled sovražen, nenaklonjen; ekspr. hoditi po krivih potih ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; pesn. sreča kriva nesreča; ekspr. ti učiš pa krivo vero tvoji nazori, nauki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

krívo nač. prisl. (í) ~ se držati; poud.: ~ govoriti |nepošteno, napačno|; ~ soditi človeka |krivično, napačno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

krívo prisl.
GLEJ SINONIM: krivično

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

krívo prisl. krivo: kaibi mi krivo ne priſzégali TF 1715, 13; Prouti tvojemi blisnyemi krivo neſzvedocſi TF 1715, 16; krivo ne ſzvedocsi ABC 1725, A4a; krivo ne ſzvedocsi SM 1747, 45; Csi kaj kriv znaſſov ricsjouv potrdjávamo KŠ 1754, 17; Csi krivo vcsimo KŠ 1754, 19; krivo ne priſzégaj KŠ 1771, 16; Rejcs na krivo obrácsamo KMK 1780, 39; Naj na bli'snyega krivo ne ſzvedocsimo KM 1783, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

krivo [krívo] prislov

ne po resnici, krivo

PRIMERJAJ: krivo priseči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

krivo prislov

PRIMERJAJ: kriv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

krivo sam.imputareeniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati, krivizo nalagati, v'ozhy vtakniti
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
krivo prisl.falsò, falsèkrivu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

krivo1 prisl.F2, tortèkrumpaſtu, ṡavitu, krevlaſtu, krivú, ṡlokhnu, ṡloknu; vatius, -a, -umkateri gléṡhne krivú vunkai darṡhy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

krivo2 prisl.F10, criminarikrivu ẛatoṡhiti, gerdú gréſhiti; falsijuruskateri krivú perẛeṡhe; imputatorkateri eniga krivú ṡatoṡhi, ali krivizo na eniga verṡhe; injustèkrivu, po krivizi; injustè agerekrivú rovnati; pejerareſe krivú perſegati, folṡh perſezhi; perjurarekrivú perſezhi, fólṡh perſezhi; perjurus, -a, -umkrivú perſegavez, kateri krivú perſeṡhe; refellereṡkaṡati, de tá drugi krivu govory

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

krivo prisl. krivično: Ceſariza Irænes je bila Krivu sturila (I/2, 110) ǀ sa volo shenkinge temu pravizhnimu krivu, temu krivizhnimu pak prau ſo dalli (V, 16)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

krivo prislov

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

krivo1 prisl. ♦ P: 33 (TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

krivo2 povdk. ♦ P: 8 (TC 1550, KPo 1567, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DB 1584, MD 1592, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

krivo.. prvi del podr. zlož. krivočŕten, krivonóg; krivovérski, krivopriséžnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

krivo... prvi del zloženk
nanašajoč se na kriv: krivočrten, krivonog; krivoprisežnik, krivoverski

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

krivo priseči [krívo prisẹ́či krívo prisẹ́žem] nedovršna glagolska zveza

krivo priseči

PRIMERJAJ: krivo, priseči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

krmívo -a s (í)
snov, ki veča krmilnost1: ta snov ima v sebi mnogo krmiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

krotljivo prislov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

krôvno tkívo -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kunštljivo prislov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

kurbljivo prislov

PRIMERJAJ: kurbljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

kurbljivo prisl.obscoenègardú, ṡhpotlivu, kurbliu[!]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kurívo -a s (í)
gorljiva snov, s katero se kuri: kot glavno kurivo so uporabljali les / velika poraba kuriva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kurívo -a s, snov. (í) varčevati s ~om

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kurívo – glej kurīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

kurȋvọ, n. das Heizmaterial, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

lažnív -a -o prid. (ī í)
1. ki (rad) laže: lažniv otrok; vem, da je lažniva / ekspr. lažniv jezik / ekspr. kakšen lažnivi kljukec si
// ki vsebuje laž, neresnico: lažnive besede; lažnive izpovedi prič; širiti lažnive vesti
2. ki le po videzu, na zunaj ustreza določenim normam, zahtevam; lažen: njegov patriotizem je lažniv; lažniva morala, prijaznost
// star. ki v resnici ni tak, kot se kaže: lažnivi prijatelji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

lažnívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ govoriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

lažnívo prisl.
GLEJ SINONIM: navidezno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

lažnivo prislov

PRIMERJAJ: lažniv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

lažnivo prisl.F2, fabulosèlaṡhnîvu; mendaciterlaṡhnîvu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

lažnivo prisl. lažnivo: vſy ludje bodo tebe toshili na tvojo posledno uro pred Rihtariam Nebeshkem, zhes katire ſi marmral, opraulal inu loshnivu v' hudu ime perpravil (V, 447)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

lažnivo prisl. ♦ P: 6 (TR 1558, TAr 1562, TC 1575, DB 1584, TtPre 1588, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

lẹčívọ, n. der Heilstoff, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

ledeníško gradívo -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

ledeníško-réčno gradívo -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

lédno kladívo -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

lenív -a -o prid. (ī í)
1. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenoben: vročina ga je delala lenivega / gledati z lenivimi očmi / leniva hoja
2. ekspr. ki se počasi premika: leniva reka
 
med. lenivo črevo črevo, ki hrano zelo počasi potiska naprej

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

lenívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) neobč. lenobno: ~ sloneti na ležalniku

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

lenívo prisl.
GLEJ SINONIM: lenobno, počasi

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

lepidoblástično vezívo -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

lepívo -a s (í)
snov, ki povzroča lepljivost: lepivo v lepilu
// star. lepilo: namazati lepivo na papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

lepívo -a s, snov. (í) ~ v lepilu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

lepívo -a s
GLEJ SINONIM: lepilo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

lẹpȋvọ, n. der Klebestoff, der Kitt, C., DZ.; — der Kleber (gluten), Cig. (T.), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

lepljívo nač. prisl.
izraža, da kaj ob dotiku s kako stvarjo ostane na njej
SINONIMI:
knj.izroč. lepko

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

Lesno gorivo
Zakaj se pogosteje uporablja termin lesno gorivo in ne morebiti leseno gorivo , saj gre za gorivo iz lesa in bi ga lahko po analogiji z lesena žlica poimenovali tudi leseno gorivo .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

libȋvo, n. = libovina, kajk.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

ljubeznív -a -o prid., ljubeznívejši (ī í)
1. ki ima, kaže do ljudi zelo naklonjen čustveni odnos: fant je mlad, čeden in ljubezniv; to je ljubezniva ženska / prodajalka je ljubezniva do kupcev; ta zdravnik ni ljubezniv z bolniki / bil nam je ljubezniv vodnik in učitelj / kot vljudnostna fraza: hvala, zelo ste ljubeznivi; bodite tako ljubeznivi in me peljite k njemu; ta gospod je bil tako ljubezniv, da nam je že vse razkazal
// ki vsebuje, izraža naklonjen čustveni odnos: govoriti z ljubeznivim glasom; pozdraviti z ljubeznivim nasmehom; ljubezniv pogled; ljubeznive besede; njeno ljubeznivo vedenje / kot vljudnostna fraza odzvali se bomo vašemu ljubeznivemu vabilu
// ekspr., v povedni rabi ki izkazuje osebi drugega spola ljubezen, naklonjenost: njegovo dekle ni bilo več tako ljubeznivo z njim
2. star. ljubek, privlačen: to je res ljubezniv otrok; rad ogledujem vas cvetečelične, ljubljanske, ljubeznive gospodične! (F. Prešeren) / ko se je zasmejala, so se ji na licih naredile ljubeznive jamice
3. knjiž., ekspr. mil, prijeten: ljubezniva pomlad, zarja
4. zastar., z dajalnikom ljub, drag: vsem je bil ljubezniv / v nagovoru: ljubeznivi moj mož; ljubeznive bralke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

ljubeznívo1 nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ govoriti, se nasmehniti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

ljubeznívo2 povdk. (í) ~ je bilo od njega, da je pomagal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

ljubeznívo1 prisl.
GLEJ SINONIM: ljubko, prijazno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

ljubeznívo2 povdk.
GLEJ SINONIM: lepo2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

ljubeznivo prislov

PRIMERJAJ: ljubezniv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ljubeznivo prisl.F16, amabiliter, amanterlubeṡnivu; amicèlubeṡnivu, priaṡnivu; benignè, benigniterpriaṡnivu, lubeṡnivu; blandèlubeṡnivu, priaṡnivu; comis, et come, et comiterpriaṡnivu, lubeṡnivu, dobrutlivu; festivèveſſelu, luſhtnu, lubeṡnivu; gratiosèpriaṡnivu, lubeṡnivu, lubankaſtu; leniterlubeṡnivu, mehku; peramenters'veliko lubeṡanîo, cilú lubèṡnivu; perbenignècilú priaṡnivu, dobrutlivu, inu lubeṡnivu; perelegantercilú lubeṡnivu, deṡhtru; persalsèraṡumnu, inu lubeṡnivu, raminu; placidèkrotkú, myrnu, lubeṡnivu, priaṡnivu, dobrutlivu; speciosèleipú, lubeṡnivu; suaviterlubeṡnivu, lipú, ṡladkú; venustèlubeṡnivu, lipú, zartanu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

ljubeznivo prisl. ljubeznivo: malu poprei lubesnivu je bil njega nagouvril ǀ sazhne lubesniu yh gledat, maukat ǀ kateriga lubesniu obyeme, inu na ſvoje Boshje perſe pertiſne ǀ na ſvojo deſno ſtran ga pertiſne lubeſniu ǀ lubeſniuu s'vſem potrebnim oſkerbil

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

ljubeznivo prislov

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

ljubeznivo1 prisl. ♦ P: 11 (TT 1557, TR 1558, TAr 1562, TO 1564, TL 1567, TC 1575, TT 1577, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

ljubeznivo2 povdk. ♦ P: 4 (TPs 1566, DJ 1575, DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

ločítveno tkívo -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

lotrivo prisl.incontinenterlotrivu, nebrumnu, neṡderṡhlivu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

lübeznívo prisl. ljubeznivo: Boug náſz lübeznivo ſztejm vábi KŠ 1754, 153; ka trbej pobo'zno k-Bougi i kbli'znyemi lübeznivo 'ziveti KŠ 1771, 725

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

Malo Kladivo
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Malega Kladiva samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Karavankah
IZGOVOR: [málo kladívo], rodilnik [málega kladíva]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

malomárnostno kaznívo dejánje -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

Malomarnostno kaznivo dejanje
V kazenskem zakoniku so tudi kazniva dejanja, storjena zaradi malomarnosti . V pravnih besedilih se večkrat pojavi besedna zveza malomarno kaznivo dejanje , včasih pa tudi malomarnostno kaznivo dejanje . Prva varianta se mi ne zdi primerna, ker je njen dobesedni pomen drugačen od tega, kar ta pojem pomeni. V drugi varianti pa je na novo skovana beseda, ki je morda zelo abstraktna in ni v nobenem slovarju. Kakšno je vaše mnenje?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

mamljív -a -o prid., mamljívejši (ī í)
1. ki povzroča prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: mamljiva pijača; mamljiv vonj cvetlic / ekspr. mamljive sanje
2. knjiž. privlačen, vabljiv: mamljiv cilj; misel na to je bila mamljiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

mamljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ dišati; poud. ~ govoriti |zapeljivo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

mamljívo prisl.
GLEJ SINONIM: omamno, privlačno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

marljív -a -o prid., marljívejši (ī í)
nav. ekspr. ki rad in vztrajno dela: marljiv človek, učenec; marljiv kot čebela / marljiva čebela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

marljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ delati, se učiti pridno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

marljívo nač. prisl.
izraža, da se dejanje opravlja z veliko mero vztrajnosti in skrbnosti
SINONIMI:
zastar. marno, ekspr. pridno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

marljivo [marljívo] prislov

marljivo, prizadevno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

marljivo prisl. ♦ P: 1 (DB 1584-Reg3)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

mazívo -a s (í)
teh. sredstvo za mazanje proti trenju: preskrbeti si dovolj goriva in maziva; tekoče mazivo; maziva rastlinskega, rudninskega, živalskega izvora; plast maziva; nasveti o uporabi maziv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

mazívo -a s, snov. (í) teh. uporabljati loj kot ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

mazívo – glej māzati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

mazívo -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

medéno pecívo -ega -a s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

medéno pívo -ega -a s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

medȋvọ, n. der Lebzelten, der Honigkuchen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

mednárodno kaznívo dejánje -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

mehánsko tkívo -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

melȋvọ, n. das Mahlgetreide, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

merílnik tláka z upogljívo plôščo -a -- -- -- -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

mertüčlìvo prisl. zmerno: tou je: mertücslivo 'ziveti KŠ 1754, 211; mertücslivo i pravicsno i pobo'zno 'zivémo KŠ 1771, 659; Z-etaksimi pridavkami more mertücslivo 'siveti KOJ 1833, 143

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

méstno tkívo -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

milostivo prislov

PRIMERJAJ: milostiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

milostivo prisl.F2, clementergnadlivu, priaṡnivu, miloſtivu; misericorditermiloſtivu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

milostivo prisl. milostljivo: Taku miloſtivu vaſſ vabi, inu klizhe (V, 385) ǀ ta ſveti mijr, kateriga ſam G: Bug taku milostvu nam ponudi (I/1, 13)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

milostivo prislov

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

milostivo prisl. ♦ P: 35 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

mládo tkívo -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

mlatȋvọ, n. kar se mlati, Jan. (Slovn.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

mlezívo -a s (í)
agr. kravje mleko prve dni po porodu: mlezivo je posesal teliček; delati skuto iz mleziva
 
biol. izloček mlečne žleze ob koncu nosečnosti in takoj po porodu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

mlezívo -a s, snov. (í) |kravje mleko po telitvi|: delati skuto iz ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

mlezívo -a s
agr. kravje mleko prve dni po porodupojmovnik
SINONIMI:
nar. mlezva, nar. skuta1, agr. zmlezivo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

mlezívo -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

mlezivo

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

mlẹ́zivọ, n. die Biestmilch, Soška dol.-Erj. (Torb.), kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

mlezívo -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

mogočljivo prisl. ♦ P: 1 (TkM 1579)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

monádni organizacíjski nivó -ega -ega -ja m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

morénsko gradívo -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

mrazljív -a -o prid. (ī í)
nav. ekspr. ki povzroča občutek mraza: mrazljiva noč; stopiti v mrazljivo vodo; mrazljivo in nestalno vreme / mokre, mrazljive veje / mrazljiva drhtavica, znojnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

mrazljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ ga je treslo po vsem telesu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

mrazljívo prisl.
GLEJ SINONIM: mrzlo1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

mŕtvo cepívo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

müdlívo prisl. počasi: brez méne delo müdlivo ide AIN 1876, 26

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

mudljív -a -o prid.(ī í)
počasen, obotavljiv: mudljiva ženska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

mudljívo prisl.
GLEJ SINONIM: počasi

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

nadaljeváno kaznívo dejánje -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nadúšljiv -a -o prid. (ȗ)
ki ima naduho: nadušljiv človek; nadušljiv konj / nadušljiv glas, kašelj; pren., ekspr. nadušljiv vlak; nadušljive orgle

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nadúšljivo nač. prisl. (ȗ) ~ dihati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nadúšljivo prisl.
GLEJ ŠE: sopsti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

nagajív -a -o prid.(ī í)
ki (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno za šalo: živ in nagajiv otrok
// ki izraža šaljivost: nagajiva pesem / nagajiv pogled, smeh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nagajívo nač. prisl. (í) ~ pomežikniti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nagajívo prisl.
GLEJ SINONIM: poredno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

naklépno kaznívo dejánje -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nalezljív -a -o prid. (ī í)
ki se prenaša z osebe na osebo: garje so nalezljive / nalezljiva bolezen / njen smeh je zelo nalezljiv / ekspr. nalezljive ideje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nalezljívo nač. prisl. (í) ~ bolan; ~ se smejati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

naprejvzetljivo prislov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

narávno gradívo -ega -a s

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nasadljivo prislov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nasečljivo prislov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nasmešljív -a -o prid. (ī í)
star. ki se (rad) nasmehuje: bil je flegmatičen in nasmešljiv / nasmešljiv pogled

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

neahtljivo prislov

PRIMERJAJ: neahtljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

neandohtljivo prislov

PRIMERJAJ: neandahtljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

necagljivo prisl. ♦ P: 1 (TkM 1579)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nečastitljivo prislov

PRIMERJAJ: nečastitljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nèčísto gorívo -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèčitljívo nač. prisl. (ȅí) ~ se podpisati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nedarotljivo prislov

PRIMERJAJ: nedarotljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nedarotljivo prisl.illiberaliternedarotlivu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèdiferencírano tkívo -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nedobrotljivo prislov

PRIMERJAJ: nedobrotljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nedopadljivo prislov

PRIMERJAJ: nedopadljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nèdopovedljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da dopovedati, opisati: nedopovedljivo doživetje
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji: obšel ga je nedopovedljiv obup; nedopovedljiva žalost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèdopovedljívo nač. prisl. -ej(š)e (ȅí; ȅí) poud. ~ lep razgled |zelo lep|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèdosegljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da doseči: nedosegljiv predmet / nedosegljivi cilji; sreča se mu je zdela nedosegljiva
 
trenutno je nedosegljiv ni mogoče priti v stik z njim, govoriti z njim; ekspr. prva zbirka je že zdavnaj nedosegljiva razprodana
2. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: njegovi prevodi so nedosegljivi / v opisovanju značajev je pisatelj nedosegljiv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèdosegljívo nač. prisl. (ȅí) Vse je bilo ~ daleč

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèdoumljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da doumeti: nedoumljive besede, misli / ekspr. nedoumljiva pota usode / ekspr. delal je z nedoumljivo vztrajnostjo zelo veliko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèdoumljívo nač. prisl. -ej(š)e (ȅí; ȅí) ravnati ~; poud. ~ velika država |izredno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèdoumljívo prisl.
GLEJ SINONIM: nerazumljivo2, zelo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

nèdovršêno tkívo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

negladljivo prisl.inclementernevſmilenu, negladlivu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

negnadljivo prislov

PRIMERJAJ: negnadljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

neizmagljivo prislov

PRIMERJAJ: neizmagljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nèiznajdljív tudi nèznajdljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki mu manjka iznajdljivosti: neiznajdljiv, plašen fant; pri urejanju izložbe so bili zelo neiznajdljivi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèiznajdljívo nač. prisl. (ȅí) precej ~ se lotiti dela

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèizrazljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da izraziti: ob teh besedah ga je obšel čuden, neizrazljiv občutek; neizrazljivo čustvo
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizrazljiva ljubezen je bila v njenih besedah; neizrazljiva očarljivost njegovega vedenja
● 
njen pogled je top, neizrazljiv brezizrazen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèizrazljívo mer. prisl. (ȅí) poud. Bil je ~ lep dan |zelo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèizrekljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da izreči: beseda je bila zanj neizrekljiva / neizrekljive misli; neizrekljive slutnje
2. star. neizmeren2, nepopisen: prevzel ga je neizrekljiv strah; neizrekljivo veselje je zavladalo v hiši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèizrekljívo mer. prisl. (ȅí) star. neizmerno, nepopisno: Iz slike odseva nekaj ~ prijetnega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nekončljivo prislov

PRIMERJAJ: nekončljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nelastljivo prislov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nèljubeznív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki mu manjka ljubeznivosti: hladen, neljubezniv človek / v trgovini so bili zelo neljubeznivi do njega, z njim / doživel je precej neljubezniv sprejem / neljubeznivo ravnanje, vedenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèljubeznívo nač. prisl. (ȅí) ~ odgovoriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

neljubeznivo prislov

PRIMERJAJ: neljubezniv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nèločljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da ločiti: neločljivi deli priprave / neločljiva zakonska zveza / glasovi v daljavi so bili neločljivi od streljanja / ekspr.: neločljiva prijatelja sta zelo velika, dobra; to je neločljiva celota

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèločljívo nač. prisl. (ȅí) ~ povezan s čim

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèmertüčlìvo prisl. neizmerno: csi nemertücs-livo vu hráni i odeteli 'zivé KŠ 1754, 36

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nemilostivo prislov

PRIMERJAJ: nemilostiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nemilostivo prisl.praefractèpreoſtru, preterdu, nemiloſtivu, terdovratnu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nemilostivo prisl. ♦ P: 15 (TR 1558, TAr 1562, *P 1563, KPo 1567, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nènadkriljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. neprekosljiv: nenadkriljiv umetnik; biti nenadkriljiv; nenadkriljiva pesnitev / nenadkriljiva lepota, natančnost zelo velika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nènadkriljívo nač. prisl. (ȅí) neobč. neprekosljivo: ~ igrati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nenasitljivo prislov

PRIMERJAJ: nenasitljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nenosljivo prislov

PRIMERJAJ: nenosljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nèobčutljívo vódenje -ega -a s

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèodjenljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. star. nepopustljiv: neodjenljiv človek; v svojih nazorih je neodjenljiv / neodjenljiv značaj / občudovali so njegovo neodjenljivo delo, prizadevanje vztrajno
2. knjiž. nenehen, neprestan: neodjenljive skrbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèodjenljívo nač. prisl. (ȅí) neobč. nepopustljivo: ~ se bojevati, se truditi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

neodločljivo prislov

PRIMERJAJ: neodločljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nèodložljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da, ne sme (časovno) odložiti: ima neodložljiv opravek; neodložljivo delo / ti problemi so neodložljivi; neodložljiva naloga, zadeva
// knjiž. neizogiben, nujen: bliža se čas neodložljivega slovesa / taki ukrepi so bili neodložljivi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèodložljívo nač. prisl. (ȅí) ~ reševati kaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèodnehljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-íknjiž.
1. nepopustljiv: odločno, neodnehljivo dekle / neodnehljivo prizadevanje
2. zastar. nenehen, neprestan: neodnehljive skrbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèodnehljívo nač. prisl. (ȅí) neobč. nepopustljivo, nenehno: ~ preganjati, uničevati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèodpustljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da odpustiti: neodpustljiva žalitev; neodpustljivo ravnanje
// ekspr. zelo velik, hud: neodpustljiva napaka, zamuda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèodpustljívo mer. prisl. (ȅí) poud. igrati ~ slabo |zelo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

neodpustljivo prislov

PRIMERJAJ: neodpustljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nèogiblívo prisl. neizogibno: liki poloobdelavczi plük k-orányi je neogiblivo potrejben KOJ 1833, III; szo jih poszercsili nike vernim neogiblivo potrejbne knige napiszati KOJ 1914, 153

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèopazljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
neopazen: na zunaj neopazljiva bolezen / skromna, neopazljiva ženska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

neopazljívo nač. prisl. (ȅí) neopazno: ~ se približati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèopazljívo prisl.
GLEJ SINONIM: neopazno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

nèopisljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. nav. ekspr. ki se ne da opisati: ima čudne, neopisljive občutke; lepota pokrajine je neopisljiva
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: obšel jo je neopisljiv strah; veselje je bilo neopisljivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèopisljívo mer. prisl. (ȅí) poud. ~ lep razgled |zelo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèoporekljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
star. neoporečen: neoporekljiv dokaz; neoporekljiva resnica / njegovo vedenje je neoporekljivo / neoporekljiv človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèopravičljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da opravičiti: neopravičljiv izostanek; neopravičljiva zamuda / neopravičljivo ravnanje, vedenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèopravičljívo nač. prisl. (ȅí) ~ se vesti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèopredeljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) zgodovinsko ~ pojav; ~a barva nedoločljiva
nèopredeljívo -ega s, pojm. (ȅí) nekaj ~ega
nèopredeljívost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

neošpegljivo prislov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

neošpegljivo prisl.inexoploratèneoṡhpeglivu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèovrgljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da ovreči: to je neovrgljiv dokaz; neovrgljiva domneva, trditev; neovrgljivo dejstvo / neovrgljiva pravica; neovrgljiva resnica
// nav. ekspr. ki se ne da zanikati, zatajiti: njegov vpliv na kulturni razvoj je neovrgljiv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèovrgljívo nač. prisl. (ȅí) ~ dokazati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèozdravljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da ozdraviti: neozdravljiva bolezen, poškodba / težek, neozdravljiv bolnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèozdravljívo nač. prisl. (ȅí) ~ bolan

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèpazljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki ni pazljiv: nepazljiv poslušalec, učenec / nepazljivo branje / nepazljivo ravnanje z orožjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèpazljívo nač. prisl. (ȅí) ~ ravnati z ognjem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nepervoščljivo prislov

GLEJ: neprivoščljivo

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nèpoboljšljívo mer. prisl. (ȅí) ~ se vesti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèpogrešljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. nav. ekspr. ki se ne da pogrešiti, pogrešati: to je nepogrešljiv pripomoček pri delu / na tem mestu je res nepogrešljiv / hodila je pokonci, z nepogrešljivim sončnikom v rokah
 
ekspr. svoje delo opravlja z nepogrešljivo natančnostjo zelo veliko
2. publ. pravilen, natančen: predvidevanje se je izkazalo za nepogrešljivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèpogrešljívo nač. prisl. (ȅí) publ. ~ sklepati pravilno, nezmotno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèpojmljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. nerazumljiv: nepojmljiv pojav; nepojmljiva razlaga / njegova trditev je nepojmljiva / ekspr. dela z nepojmljivim zanosom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèpojmljívo nač. prisl. (ȅí) poud. biti ~ razburjen |zelo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèpojmljívo prisl.
GLEJ SINONIM: nerazumljivo2, zelo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024

nèponovljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da ponoviti: taki poskusi so neponovljivi; spomini na neponovljivo preteklost
2. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: opis narave v romanu je neponovljiv; neponovljivo umetniško delo
3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: doživel je neponovljivo srečo; neprecenljivo in neponovljivo bogastvo / izrekel je neponovljivo kletev zelo nespodobno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèponovljívo prisl. (ȅí) nač. ~ miniti; mer., poud. ~ lep |zelo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèpopisljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
nepopisen: to je bil nepopisljiv občutek / ekspr. nepopisljivo navdušenje, veselje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèpopisljívo mer. prisl. (ȅí) poud. Novica ga je ~ razžalostila |zelo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèpopravljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da popraviti: nepopravljiv stroj / položaj v podjetju je nepopravljiv; naredil je nepopravljivo napako / zgodila se mu je nepopravljiva krivica / nepopravljiva izguba, škoda / ekspr. to bo imelo zanj nepopravljive posledice / je nepopravljiv prepirljivec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèpopravljívo nač. prisl. (ȅí) ~ pokvariti; poud. ~ slab človek |zelo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèpopustljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
1. ki ne popusti: dosleden, nepopustljiv vzgojitelj; do otrok je zelo nepopustljiv; nepopustljiv je v svojih zahtevah / nepopustljiva načela, stališča / nepopustljiva prizadevnost, vnema vztrajna
2. nenehen, neprestan: nepopustljiva bolečina / nepopustljiva skrb

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèpopustljívo nač. prisl. -ej(š)e (ȅí; ȅí) ~ vztrajati pri čem; ~ odklonilen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèposnemljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da posnemati: neposnemljiv način, poskus; jezik njegovega romana je neposnemljiv / ekspr.: ta slikar je v barvni tehniki neposnemljiv; neposnemljivo literarno delo
 
ekspr. dekle neposnemljive miline nepopisne, neizmerne

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèposnemljívo nač. prisl. (ȅí) ~ narediti kaj; poud. ~ lep |zelo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèpotešljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da potešiti: v svoji žalosti je nepotešljiv / obšla ga je nepotešljiva jeza / knjiž. nepotešljiva želja neizpolnljiva, neuresničljiva
// ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nepotešljiv pohlep; nepotešljiva ženska radovednost; njegovo sovraštvo je nepotešljivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèpotešljívo prisl. (ȅí) nač. ~ jokati; mer., poud. ~ jezen, žalosten |zelo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèpotolažljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da potolažiti: v svoji žalosti je nepotolažljiv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèpotolažljívo nač. prisl. (ȅí) ~ jokati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèpotrpežljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki mu manjka potrpežljivosti: nepotrpežljiv bolnik / za tako drobno delo je preveč nepotrpežljiv; zelo nepotrpežljiva je z otroki / ekspr. ves nepotrpežljiv ga je priganjal k odhodu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèpotrpežljívo nač. prisl. (ȅí) ~ čakati, poslušati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nepotrpežljivo prislov

PRIMERJAJ: nepotrpežljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nepotrpežljivo prisl.F2, impatienternepotarpeṡhlivu; repugnanterneradu, nepoterpeṡhlivu, s'ṡuparnoſtjo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nepotrpežljivo prisl. nepotrpežljivo, nestrpno: Vy pak terpite po ſili, sa poſvètni dobizhik, nevolnu, inu nepotupeshlivu (I/1, 44)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèpovrnljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da povrniti: nepovrnljiva izguba, škoda
// ki se ne more vrniti: nepovrnljivi mladostni časi / nepovrnljiv razvoj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèpovrnljívo nač. prisl. (ȅí) ~ miniti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèprávo opustítveno kaznívo dejánje -ega -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèprávo tkívo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèpredstavljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki si ga ni mogoče predstavljati: nepredstavljivo vesolje / ekspr. znašel se je v nepredstavljivem položaju
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: to so nepredstavljive razdalje; nepredstavljiva sila; opravili so nepredstavljivo delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèpredstavljívo nač. prisl. (ȅí) poud. ~ srečen |zelo, izredno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

nèpredvidljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da predvideti, predvidevati: nepredvidljiv dogodek; nastopile so nepredvidljive ovire, težave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 1397 zadetkov.