čeljúst čeljústi samostalnik ženskega spola [čeljúst] 1. vsaka od obeh kosti, v katero so vraščeni zobje, z obdajajočimi mehkimi tkivi ali ti dve kosti z obdajajočimi tkivi kot celota1.1. iz zoologije del ust pri nevretenčarjih za grizenje, prijemanje, drobljenje
2. del stroja, naprave, orodja za prijemanje, oprijemanje, drobljenje
STALNE ZVEZE: zavorna čeljust FRAZEOLOGIJA: čeljust se povesi komu, povesiti čeljust ETIMOLOGIJA: = stcslov. čeljustь, hrv., srb. čȅljūst, rus. čéljustь, češ. čelist < pslov. *čel'ustь, morda < ide. *ku̯elh1i-(H)oh1ust- *‛ki premika, obrača usta’ iz *ku̯elh1- ‛obračati, vrteti, premikati’ + ↑usta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
čeljúst -i ž (ȗ) nav. mn. 1. del obraza, v katerem so vraščeni zobje: čeljusti mu štrlijo naprej;
odpreti, razkleniti čeljusti;
brezzobe, močne čeljusti;
spodnja, zgornja čeljust
● pog., ekspr. dobiti jih po čeljustih biti tepen, kaznovan zaradi predrznega, zabavljivega govorjenja// nizko kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: molči, čeljust stara; o ti čeljust široka 2. rabi se samostojno ali s prilastkom čeljustim podoben del orodja, naprave, stroja: pri vseh grabljah je moral popraviti čeljusti;
čeljusti primeža, žerjava, klešč
♦ avt. zavorne čeljusti vzvoda, ki pritiskata na zavorni boben; šport. prestaviti čeljusti na smučko pritrjeni kovinski del stremen; strojn. drobilne čeljusti; zool. sprednja, srednja, zadnja čeljust organ žuželk za sprejemanje hrane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
čeljúst -i ž (ȗ) spodnja ~; štrleče ~i; ~i klešč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
čeljúst -i
ž del obraza, v katerem so vraščeni zobje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024
čeljúst Frazemi s sestavino čeljúst:
čeljúst páde dôl kómu,
čeljúst se pobési kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
čeljȗst -i ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
čeljȗst, f. 1) der Kiefer; gornja, spodnja č., der Ober-, der Unterkiefer, Erj. (Som.); — 2) čeljusti podobne stvari: derjenige Theil des Rechens, in welchem die Zähne stecken, tudi pl. čeljusti, Ip., Lašče-Erj. (Torb.); der Kleiderrechen, C.; — pri garah stranski les, v katerem tiči os, Poh.; — die Hahnenlippe am Flintenschloss, Cig.; — pl. čeljusti, die Kluppe, h. t.-Cig. (T.); — die Wagenschere, Kr.; — 3) = čeljustač: kaj ta neumna čeljust ve! Lašče-Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
čeljust [čeljȗst]
samostalnik ženskega spolaspodnja čeljust
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
čeljust samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
čeljust ž, F
5,
bucca, -ae, zheluſti, ta uſta;
mandibula, -ae, zhelúſt, zheluſti;
maxilla, -ae, zhelúſt, lize;
mentum, -ti, zhelúſt, brada, podbradik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
čeljust -i ž čeljust:
Sampſon je pyl vodo, de ſi lih is ene oſlove zheluſti rod. ed. je tekla ǀ venem boiu taushent Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio or. ed. je bil pobil ǀ shtrike reſtargal, s'eno oslovo zheluſtio or. ed. taushent ſaurashnikou pobil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
čeljust -i
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
čeljust sam. ž ♦ P: 6 (KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
čeljust -i (čelust, čeljust) samostalnik ženskega spola1. del glave, v katerem so vraščeni zobje; SODOBNA USTREZNICA: čeljust
2. odprtina na spodnjem delu obraza za sprejemanje hrane ter govorjenje in/ali votlina za njo; SODOBNA USTREZNICA: usta
FREKVENCA: 21 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
čeljúst -i ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
čeljust
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
čeljust
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
čeljust ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
čeljust gl. skranj
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
čeljust ► ˈčelüːst čeˈlüːstė ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
čebélja čeljúst -e -i ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
heidelberška čeljúst -e -i ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kovínska čeljúst -e -i ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
spódnja čeljúst -e -i ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
spódnja čeljúst -e -i ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sprédnja čeljúst -e -i ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zádnja čeljúst -e -i ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zgórnja čeljúst -e -i ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.