čutíti in čútiti -im nedov. (ī ú) 1. zaznavati s čutili: čutiti kri v ustih;
čutiti mokroto v čevljih;
pod prsti je čutil utripanje žile;
čutil je, da ga duši;
vsi so čutili potres / nepreh. njegova roka ne čuti več / psi so čutili ljudi, zato so lajali / tako ga je zeblo, da ni čutil nog / star. nihče me ni čutil, ko sem prišel po stopnicah me ni slišal, opazil2. nagonsko dojemati ali predvidevati kaj: čutila je njegovo bližino, čeprav ga ni videla;
ne vem zakaj, a čutim, da je tako;
čutili so, da govori iz srca / živali čutijo nevarnost / čutil je, da se ne bosta več videla slutil3. ugotavljati z zavestjo prisotnost česa: poslušalci niso čutili osti njegovih besed / čutimo potrebo po boljši organizaciji dela; čuti dolžnost, da skrbi zanj / na trgu se že čuti znižanje cen kaže, opaža; ekspr. v zraku se čuti pomlad 4. imeti, doživljati čustva, občutke: ta človek živo in globoko čuti;
po njegovem odhodu je spet čutila v sebi žalost in praznino / ali kaj čuti do njega ali ga ljubi / čutiti z reveži sočustvovati5. doživljati, navadno kaj neprijetnega, hudega: vsi čutimo posledice vojne;
nikoli ni čutil pomanjkanja / njegovo surovost smo čutili na lastni koži 6. z oslabljenim pomenom, zlasti z glagolskim samostalnikom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: v nogi čuti bolečine;
ne čuti lakote;
čutiti utrujenost / čutiti ljubezen, simpatijo do koga; pred njim je čutila spoštovanje; pri srečanju ni čutila niti najmanjše zadrege
● vsak čuti to besedo drugače dojema, pojmuje; pog., ekspr. precej sta ga že čutila bila sta vinjena; ekspr. po padcu je čutil vsako kost vse ga je bolelo; čutiti vsako vremensko spremembo imeti bolečine, težave ob njej; čuti trdna tla pod nogami prepričan je, da je na varnem; pri njem je čutil denar domneval, predvideval je, da ga ima; pog. dali so mu čutiti, da so nekaj očitno, v neprimerni obliki so mu to pokazali; ekspr. to vam bom dal še čutiti se vam bom maščevalčutíti se in čútiti se
1. imeti določeno osebno mnenje o svojem stanju, položaju: v lastni hiši se je čutil tujca; čuti se ponižanega, srečnega, užaljenega; čuti se še vedno mlado / ne čuti se krivega ne priznava krivde
2. imeti, šteti se za kaj: čuti se aristokrata; čutil se je komunista, proletarca / čutil se je boljšega od drugih; čutila se je dolžno, da pomaga; ne čutimo se poklicane, da bi sodili o tem
● čutila sta se eno bila sta zelo velika prijatelja
čutèč -éča -e:
čuteč, da je vse zaman, si je nehal prizadevati; socialno čuteč človek; nežno čuteče dekle; ima čuteče srce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
čutíti in čútiti -im nedov. čúti -te in -íte, -èč -éča; čútil -íla, čúten -a; čútenje in čutênje; (čútit) (í/ȋ/ú ú) koga/kaj ~ bolečino, nevarnost; Pes ~i ljudi; čutiti kaj do koga ~ ljubezen do ljudi; čutiti kaj za koga ~ razumevanje za otroka; čutiti kaj pred kom/čim Pred očetom ~i strah; čutiti z/s kom ~ z reveži; globoko ~; Roka ne ~i veččutíti ga in čútiti ga -im ga (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti vinjen|čutíti se in čútiti se -im se (í/ȋ/ú ú) koga ~ ~ tujca v domovini; čutiti se kakšnega ~ močnega; Čutila se je dolžno, da pomaga; poud. V zraku se ~i pomlad |je|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
čutíti in čútiti -im
nedov. imeti, doživljati čustva, občutke SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024
čutíti in čútiti -im
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Čuti kri v ustih.
2.
kdo/kaj nagonsko dojemati ali predvidevati koga/kaj
Čutila je njegovo bližino.
3.
kdo/kaj z zavestjo ugotavljati koga/kaj
Poslušalci niso čutili osti njegovih besed.
4.
kdo/kaj doživljati kaj Čutil je žalost in praznino.4.1.
kdo/kaj doživljati kaj 'neprijetnega, hudega'
Vsi čutijo posledice vojne.
4.2.
kdo/kaj doživljati kaj
Ali kaj čuti (do njega)?
4.3.
kdo/kaj doživljati kaj
Čutil je krivico (z reveži).
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'stanje'
V nogi čuti bolečine.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024
čutīti čútim nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
čútiti, -im, vb. impf. empfinden; mraz čutim; ne čutim bolečine; nič ne čuti, če se ga dotaknem; wahrnehmen, merken; zver čuti lovca, das Wild wittert den Jäger; pes zajca čuti; — fühlen; čutil boš, kaj se pravi biti brez doma; čutil bo to, es soll ihm das nicht so hingehen, Cig.; čutim, da sem doma; čutim, da se mi bliža smrt; jezik ne more povedati, kar v srcu čutim; — 3) č. se, sich fühlen, ein starkes Selbstbewusstsein haben, Lašče-Levst. (M.); — 4) č. se, sich fühlen, sich befinden: kako se čutiš? Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
čǘtiti -im nedov. čutiti: csüto je KŠ 1771, 106 čǘtivši -a -e ko je čutil: csütivsi pomenkávanye KOJ 1848, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
čutiti [čutīti čútim]
nedovršni glagolčutiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
čutiti glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
čutiti nedov., opinari, meiniti, ſe enimu ṡdeiti, ſhazati,
zhutiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
čutiti -im nedov. čutiti, zaznavati:
kar pak po goſtim shlishimo, inu zhutimo 1. mn., inu vidimo na tem ſe nezhudjmo (V, 448) ǀ dokler en viner per ny zhutio 3. mn. (I/2, 146) ǀ dokler zhutio 3. mn. per zhloveku danarje (III, 249)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
čutiti glag. nedov. ♦ P: 10 (TC 1550, TO 1564, KPo 1567, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
čutiti -im nedovršni glagol1. kdo; kaj zaznavati s čutili; SODOBNA USTREZNICA: čutiti
2. kdo; kaj ugotavljati kaj z zavestjo, mišljenjem; SODOBNA USTREZNICA: čutiti, zavedati se
3. kdo; kaj nagonsko dojemati, predvidevati kaj; SODOBNA USTREZNICA: slutiti
FREKVENCA: 36 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
čutiti
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
čutiti gl. občutiti- geselskega sestavka še ni / kazalka
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
čutiti ► ˈčüːtėt -ėn nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
čutíti se in čútiti se -im se
nedov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024
čutíti se in čútiti se -im se
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol kdo/kaj zaznavati se, dojemati se
V lastni hiši se je čutil tujca.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024
čutiti se -im se nedovršni glagol kaj; s prisl. določilom načina občutiti, dojemati stanje, kot ga nakazuje določilo; SODOBNA USTREZNICA: počutiti se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Vezljivost glagola »čutiti se«
Kako je prav: Nisem se počutila lepa ali lepe ali lepo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.