Tiskanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

žalíti in žáliti -im nedov. (ī á ā)
1. delati, govoriti kaj, kar prizadeva čast, ugled koga: ima priče, da so ga žalili; žaliti uradno osebo; žaliti koga z nedostojnimi vprašanji / žaliti čast, dobro ime koga; žaliti spomin umrlega / kot opravičilo oprostite, nisem vas hotel žaliti
// z nevljudnostjo, nespoštljivostjo povzročati čustveno prizadetost koga: tako govorjenje, ravnanje nas žali; posmehovali so se mu, a njega to ni žalilo
2. ekspr. biti v neskladju z moralnimi normami glede česa: to žali čut za pravičnost; tako ravnanje žali javno moralo / to žali pamet, resnico
// biti v neskladju z estetskimi normami glede česa: stavba žali estetski čut; v tem ni ničesar, kar bi žalilo okus; neubrano petje žali posluh; prevod žali uho
3. zastar. žalostiti: mar bi ostal doma, da ne bi žalil svoje žene; zelo ga je žalilo, da jim ne more pomagati
// žalovati za kom: žaliti umrlega tri leta
● zastar. ni žalil ne denarja ne časa ni mu bilo žal ne denarja ne časa
♦ rel. žaliti Boga kršiti božje zapovedi

žalíti se

in žáliti se zastar.

pritoževati se:

zaradi tega se ni nikoli žalil

žaliti se nad kom

v povedni rabi,

s smiselnim osebkom v dajalniku

biti žal:

njemu se žali nesrečnika

žalèč

-éča -e:

moralni čut žaleč prizor

prisl.: žaleče zavrniti koga žaljivo

žáljen

-a -o:

žaljen človek

njegov ponos je žaljen

sam.: žaljenemu je bilo zadoščeno

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

žaljen deležnik

PRIMERJAJ: žaliti, žaliti se

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja