eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

A simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper
Á-vitamín Á-vitamína samostalnik moškega spola [ávitamín] ETIMOLOGIJA: ↑A + ↑vitamin

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

á1 -- in -ja m (ā)
prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; od a dalje; dva a-ja; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse; pog. ena a prvovrsten
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b
à2 [à in á] prisl. (ȁ; ȃ)
trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos
à3 člen. (ȁ)
pog. izraža veliko mero povedanega; ali1, to: a bo gledal!
a4 člen., pog.
uvaja vprašanje; ali1, kaj4: a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako?
a5 vez., knjiž.
1. v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa2, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
2. v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa2: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
á6 in à medm. (ā; ȁ)
1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal
a... ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ)
za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost; asepsa, ateizem
a cappella -- [akapéla] v prid. rabi (ẹ̑)
glasb. ki je za zborovsko petje brez instrumentalne spremljave: a cappella skladba
a conto in a kónto [akónto] prisl. (ọ̑)
ekon. na račun: plačati a conto
à jour [ažúr] prisl. (ȗ)
pog. brez zaostanka v dnevnem delu; na tekočem: v našem oddelku smo vedno à jour
a konto gl. a conto
à la [ala] prisl., knjiž.
po načinu, v slogu: burka à la Nestroy
♦ gastr. špageti à la milanaise pripravljeni na milanski način
à la carte [alakárt] prisl. (ȃ)
gost. po izbiri z jedilnika: obedovati à la carte
a límine prisl. (ȋ)
knjiž. kratko malo, kar takoj: a limine zavrniti prošnjo
a posterióri prisl. (ọ̄)
filoz. iz izkustva, po izkustvu; ant. a priori: dokazovati, sklepati a posteriori / spoznanje a posteriori
a prióri prisl. (ọ̄)
knjiž. vnaprej, kratko malo: popevkarstva ne kaže a priori odklanjati; individualizem a priori zavračamo; a priori nemogoča stvar
♦ filoz. neodvisno od izkustva, predizkustveno, ant. a posteriori
à propos [apropó] medm. (ọ̑)
knjiž. da ne pozabim, saj res: à propos, doktor, kaj mislite o njeni bolezni?
a vísta prisl. (ȋ)
fin. na vpogled, ob predložitvi: izplačati a vista / menica a vista menica, plačljiva ob predložitvi; v prid. rabi: a vista obveznosti bank na zahtevo takoj plačljive obveznosti
í-á medm. (ȋ-ȃ)
posnema glas osla: i-a, i-a, je rigal osel
prêt-à-porter -ja [prêtaporté -êja] m (ȇ-ẹ̑ ȇ-ȇ) obl.
linija nosljivih konfekcijskih oblačil znanih modnih oblikovalcev: modni oblikovalec se je posvetil prêt-à-porterju; francoski, italijanski prêt-à-porter; prêt-à-porter za jesen, pomlad / kolekcija prêt-à-porter; moda prêt-à-porter; v prid. rabi: prêt-à-porter moda; prêt-à-porter kolekcija
rent-a-car in rent a car -- tudi -a [rént-a-kár] m (ẹ̑-ȃ)
izposojevalnica avtomobilov: podjetje ima rent-a-car
// pog. avtomobil, izposojen v taki izposojevalnici: na letališču je najel rent-a-car; v prid. rabi: rent-a-car služba
vis-à-vis1 tudi vizaví [vizaví] prisl. (ȋ)
pog. nasproti1: vis-à-vis sedi naš znanec; kje stanuješ? Vis-à-vis v tisti hiši
vis-à-vis2 tudi vizaví [vizaví] predl. (ȋ)
pog., z dajalnikom ali rodilnikom nasproti2: stanovati vis-à-vis gostilne / konkurenčna sposobnost domačega gospodarstva vis-à-vis inozemstvu se manjša

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Å
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Å samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
angstrem
IZGOVOR: [á], rodilnik [á]
a
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 a-ja tudi a a samostalnik moškega spola
ime črke ali glasu
IZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]
A
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 A-ja tudi A A samostalnik moškega spola
ime črke
IZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]
a
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 a samostalnik ženskega spola
ime črke
IZGOVOR: [á], rodilnik [á]
A
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 A samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
amper
IZGOVOR: [á], rodilnik [á]
a
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
3 a samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
ar
IZGOVOR: [á], rodilnik [á]
a cappella
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 a cappelle samostalniška zveza ženskega spola
zborovsko petje brez instrumentalne spremljave
skladba, vokali brez instrumentalne spremljave
IZGOVOR: [a kapéla], rodilnik [a kapéle]
a cappella
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 prislovna zveza
brez instrumentalne spremljave
IZGOVOR: [a kapéla]
a. Chr. n.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
pred Kristusovim rojstvom
USTREZNEJE: pr. Kr., pr. n. št.
A. D.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
v letu Gospodovem
IZGOVOR: [ádé] in [ádə̀]
PRIMERJAJ: Gospodov
à la carte
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 à la carte samostalniška zveza moškega spola
po izbiri (z jedilnika)
IZGOVOR: [a la kárt], rodilnik [a la kárt]
à la carte
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 prislovna zveza
po izbiri z jedilnika
IZGOVOR: [a la kárt]
amper
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
ampera tudi amper amperja samostalnik moškega spola
podomačeno iz ampere
merska enota
IZGOVOR: [ampêr], rodilnik [ampêra] tudi [ampêrja]
PRIMERJAJ: A
angstrem
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
ángstrema tudi ångström ångströma samostalnik moškega spola
merska enota
IZGOVOR: [ánkstrẹm], rodilnik [ánkstrẹma]
PRIMERJAJ: Å
Kentaver A
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kentavra A samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
galaksija
IZGOVOR: [kentávər a], rodilnik [kentáu̯ra a]
op. a.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
opomba avtorja; opomba avtorice
PRIMERJAJ: op. p.

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Å -- [á] m, simb. (ȃ) angstrem
á1 á-ja tudi á ája tudi á -- m, prva in druga oblika z -em (ȃ; ȃ; ȃ) |ime črke ali glasu|: od ~ do ž; z malim a-jem; nerazločni a-ji; učenec iz prvega ~ ‹1. a›; točka ~; ton ~; šahovsko polje ~1; prim. a-
à1 mer. prisl. (ȁ) knj. pog. ~ bo gledal ali, to
a1 [poudarjeno à] vpraš. člen., knj. pog. ali, kaj: ~ misliš, da si doma; ~ bo mir ali ne
Á1 Á-ja tudi Á -- m, prva oblika z -em (ȃ; ȃ) |ime črke|: veliki ~; tiskani A-ji; kategorija ~; vitamin ~; format ~ 5; prim. A-
á2 -- m, simb. (ȃ) ar
à2 [à in á] predl. s tož. (ȁ; ȃ) trg. po: brisače ~ petsto tolarjev
a2 [poudarjeno à] prir. vez.
1. pa, toda, vendar: To so besede, ~ ne dejanja; Tipal je po temni veži, ~ vrat ni našel; To lahko ugotovi zdravnik, ~ še ta težko
2. ampak: ~ vrnimo se k stvari
Á2 -- m, simb. (ȃ) amper
á3 -- ž (ȃ) druga ~; hoditi v prvo ~ ‹1. a›
á4 in à vpraš. člen. (á/ȃ; ȁ) Si razumel, ~?
á5 in à razpolož. medm. (á/ȃ; ȁ) ~, ti si
á- prvi del podr. zlož. (ȃ) á-mól, á-osnôva; prim. á1
Á- prvi del podr. zlož. (ȃ) Á-dúr, Á-kategoríja, Á-vitamín; prim. A1
a. okrajš. anno |leta|
à.. predp. obr.; pred samoglasniki varianta àn.. (ȁ) |nè| àmorála; àmúzičen, àcíkličen, àhumán; ànaeróben
a..1 [poudarjeno á] predp.; pred samoglasniki in včasih pred h varianta an.. |ne.., brez..| apatíja, asépsa; analfabét; anhidríd
a..2 [poudarjeno á] varianta predp. ab.. pred samoglasniki in pred p |ne| aórta; apostát
a..3 [poudarjeno á] varianta predp. ad.. pred d, f, g, k, l, p, t |k| adícija, afíks, agregát, akumulácija, alokácija, aportácija, atrákcija
a..4 glag. predp. |pri.., na.., v..| aplicírati, asistírati
..á prisl. prip. obr. (ȃ) domá
..a1 m. prip. obr., člov. 'vršilec' vójvoda, slúga
..a2 ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' príča, čvêka, čénča
2. 'dejanje' béra, péka, zmága
3. 'rezultat dejanja' péka, zaséda; ignoránca, reprezentánca
4. 'nosilnica lastnosti' brizgálna; dominánta, konstánta; diagonála
5. 'lastnost' arogánca, dekadénca, elegánca
6. 'skupno ime' déca, gospôda; kerámika, klásika, periódika
7. 'prostor, mesto' filozófska, Štájerska
8. člov. 'ženski par moškemu' soséda; Andrêja, Fránca, Tóna
..a3 ž. oblikotvorno prip. obr. tèmna, tísta, délala, lépša
..a4 prisl. prip. obr. spočétka, zlépa, iznenáda, skrája, domála
..á.. glag. prip. (á) oráti, končáti
..a..1 glag. prip. délati
..a..2 medp. zlož. bogabojèč, bojažêljen, trudapôln
a. a. okrajš. ad acta |k spisom, aktom; v arhiv|
à bas [a bá] povdk. (ȃ) izobr. ~ ~ z izdajalcem dol, proč
Ábraham a Sáncta Clára -a ~ ~ ~ [kt kl] m, oseb. i. (ȃ ȃ ȃ) |dunajski pridigar|
a c. okrajš. a conto |na račun|
a cappélla [kapela] nač. prisl. zv. (ẹ̑) glasb. ‹brez instrumentalne spremljave›
a cónto [kon] nač. prisl. zv. (ọ̑); gl. a konto
A. D. okrajš. anno Domini |v letu Gospodovem; po Kristusu; po Kristusovem rojstvu; po našem štetju, našega štetja|
Á-diplómski -a -o (ȃ-ọ̑) ~ izpit
Á-dúr -a m, pojm. (ȃ-ȗ) glasb.
á-jevski -a -o (ȃ) jezikosl. ~a osnova glagola, samostalnika
a kónto nač. prisl. zv. (ọ̑) na račun: plačati ~ ~
à la [á la] nač. prisl. zv. (ȃ) fr. cit. po načinu, v slogu: tragedija ~ ~ Shakespeare
à la baisse [a la bês] nač. prisl. zv. (ȇ) fr. cit., fin. računati in trgovati ~ ~ ~ |predvidevajoč padec borznih tečajev in cen|
à la carte [a la kárt] nač. prisl. zv. (ȃ) fr. cit. večerjati ~ ~ ~ |po izbiri z jedilnika|
..(á)lec -lca [u̯c] m. prip. obr. (ȃ)
1. člov. 'vršilec' brálec, malikoválec; živ. sesálec
2. [lc, v nekaterih primerih tudi u̯c] 'vršilnik' kazálec, mešálec, sesálec; prim. ..lec
..(á)len -lna -o prip. obr. (ȃ)
1. 'uporabnost, namenjenost' čakálen, igrálen, pomirjeválen
2. 'namembni pridevniki' hujšálen, likálen, prálen
3. 'povezanost s tem, kar imenuje samostalniška podstava' centrálen, fizikálen, geniálen; prim. ..len
a límine nač. prisl. zv. (ȋ) lat. cit. kratko malo, kar takoj: ~ ~ zavrniti prošnjo
..(á)lka ž. prip. obr. (ȃ)
1. [u̯k] člov. 'vršilka' brálka, obvezoválka
2. [lk] 'vršilnica' črpálka, tipálka, vezálka; prim. ..ka
..(á)lna ž. prip. obr. (ȃ)
1. 'vršilnica' brizgálna
2. 'prostor, mesto dejanja' prodajálna; prim. ..a2
..(á)lo s. prip. obr. (á)
1. člov. 'vršilec' dremálo, gobezdálo
2. 'vršilnik' bodálo, dihálo, godálo
a. m. okrajš. ante meridiem |dopoldne|
A. M. okrajš. air mail |letalska pošta|
..(á)m m. prip. obr. (ȃ) ʻrezultat dejanjaʼ telegrám, sonográm
á-mól -a m, pojm. (ȃ-ọ̑) glasb.
..(a)nje s. prip. obr.
1. 'dejanje' gíbanje, pobíranje, konzultíranje
2. 'rezultat dejanja' snov. žáganje; prim. ..nje
..(á)nje1 s. prip. obr. (á) ʻdejanjeʼ spánje; prim. ..nje
..(á)nje2 s. prip. obr. (ȃ) ʻdejanjeʼ kupovánje; prim. ..nje
à part [a pár] nač. prisl. zv. (ȃ) fr. cit. posebej, ločeno
a posterióri [ijo] nač. prisl. zv. (ọ̑) lat. cit. iz izkušnje, po izkušnji: dokazovati ~ ~; sklepati ~ ~
a príma vísta prisl. zv. (ȋ ȋ)
1. nač., glasb. ‹brez priprave›
2. čas., fin. plačati ~ ~ ~ takoj, ob predložitvi
a prióri [ijo] nač. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) lat. cit. ~ ~ zavračati vnaprej, brez utemeljitve
à propos [a propó] dodaj. člen. zv. (ọ̑) fr. cit. |ravno prav; saj res; pa še to|
..(á)telj m. prip. obr. (ȃ)
1. člov. 'vršilec' predlagátelj, ravnátelj
2. 'vršilnik' kazátelj; prim. ..telj
a têrgo mest. prisl. zv. (ȇ) lat. cit. zapisati pripombo ~ ~ dokumenta na hrbtu, na zadnji strani
..(á)tev ž. prip. obr. (ȃ) ʻdejanje, rezultat dejanjaʼ spregátev, trgátev; prim. ..tev
..(átik)a ž. prip. obr. (á)
1. 'popredmetena (tudi metonimična) lastnost' idiomátika, shemátika, sistemátika
2. 'skupno ime' aksiomátika, problemátika, simptomátika; prim. ..a2
..(á)va ž. prip. obr. (ȃ) ʻdejanjeʼ izpeljáva, menjáva, zidáva
..(á)vec -vca m. prip. obr., pri korenih z izglasnim l, lj na koncu podstave; tudi ..(á)lec (ȃ) člov. 'vršilec' razpravljávec, veslávec; prim. ..vec
..(á)ven -vna -o prip. obr. (á; ȃ) dejáven, mikáven, zveličáven; prim. ..ven
a vísta čas. prisl. zv. (ȋ) it. cit., fin. izplačati ~ ~ na vpogled, ob predložitvi
..c(a).. glag. prip. obr. ʻmanjšalnost, ljubkovalnostʼ jókcati, kákcati, tékcati
..(énc)a ž. prip. obr. (ẹ̑) ʻdejanjeʼ fluorescénca, fosforescénca, luminescénca; prim. ..a2
..(ént)a ž. prip. obr. (ẹ̑) ʻvršilnicaʼ evolvénta, komponénta, tangénta; prim. ..a2
..ík(a).. glag. prip. obr. (í; ȋ) ʻmanjšalnost, ljubkovalnostʼ belíkati se, kotalíkati se, svetlíkati se
..(íln)a ž. prip. obr. (ȋ) ʻprostor, mestoʼ gostílna, star. učílna; prim. ..a2
..ís(a).. glag. prip. (ȋ) ʻslabšalnostʼ hvalísati
rént-a-cár -a [kar] m (ẹ̑-ȃ) |izposojevalnica avtomobilov|; avt. žarg. najeti ~ |avtomobil|
rént-a-cár.. tudi rént-a-cár [kar] prvi del podr. zlož. (ẹ̑-ȃ) rént-a-cárslúžba tudi rént-a-cár slúžba
rént-a-cárslúžba -e tudi rént-a-cár slúžba ~ -e [kar] ž (ẹ̑-ȃȗ)
s. a. okrajš. sine anno |brez letnice|
vis-à-vis [poudarjeno vizaví] predl.; gl. vizavi

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

a1 vez.
GLEJ SINONIM: toda1, toda1
á2 medm.
GLEJ SINONIM: aja2, bežati
à3 člen.
GLEJ SINONIM: ali2, toda2
Á-bómba -e ž
GLEJ ŠE: bomba
a cónto [akónto] prisl. zv.
GLEJ SINONIM: na račun
Á-kategoríja -e ž
GLEJ ŠE: kategorija, hotel
à la carte [alakárt] prisl. zv.
GLEJ SINONIM: po naročilu
á-osnôva -e ž
GLEJ ŠE: osnova
a posterióri nač. prisl. zv.
filoz. izraža, da je dejanje odvisno od izkustva
SINONIMI:
poljud. iz izkustva, poljud. po izkustvu
GLEJ ŠE: a priori
a prióri nač. prisl. zv.
filoz. izraža, da je dejanje neodvisno od izkustva
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: vnaprej
GLEJ ŠE: a posteriori
à propos [apropó] člen. zv.
GLEJ SINONIM: saj res
a vísta prisl. zv.
GLEJ ŠE: menica, vloga2
Á-vitamín -a m
GLEJ ŠE: vitamin
vis-à-vis2 [vizaví] predl.
GLEJ SINONIM: nasproti2
vis-à-vis1 [vizaví] prisl.
GLEJ SINONIM: nasproti1

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

á Frazemi s sestavino á:
če si rékel á, rêci šè b, naučíti se od á do ž [čésa, o čem], od á do ž

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.
a1 vez.
a2 člen.
ā3 medm.,
à4 predl. s tož.
a- predpona v tujih sestavljenkah, pred samoglasniki an-
vis-à-vis predl. in prisl. [vizavȋ]

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

à, conj. 1) aber, hingegen, nk., vzhŠt., BlKr., Notr.; ne pri nas, a pri vas, vzhŠt.; to pravi, a drugo misli, Notr.; strezi konju kakor prijatelju, a jaši ga kakor vraga, BlKr.; dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst.-Jan. (Slovn.); Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, Greg.; — a vendar, und doch, nk.; — 2) = in: tri a tri, Rez.
ȃ 1., interj. 1) ah! ei! (kadar se čudimo); a, kaj mi praviš! a, kaj pa delaš? — 2) ach! o! a moj ljubi oče! a moj dragi Bog! a lepa moja mati! Levst. (Rok.); a, moj človek! Prip.
à 2., interj. 1) bah! pah! (kadar nevoljno kaj odbijamo); a kaj boš to govoril! — 2) je nun; on rad pije vino: a Bog mu je blagoslovi! onda veli kralj: a slobodno! Prip.; a da, ja wohl! BlKr.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

a vez. toda, pa, a: akoſze opitajo, a ni edne piknyicze neodgovorio TF 1715, 4; á ti ſzi pa Goſzpodne za greisnikov volio tvoiga [sina] na ſzveit poſzlal SM 1747, 60; vragé razdreſzeli, A angyele razveſzeli KŠ 1754, 258; dneſz jeſzte, a vütro ſze pa vpécs vr'ze KŠ 1771, 20; A gizdáve zvisávcze, On krouto odüri BKM 1789, 13; a ki pa 's nyega nebode pio SIZ 1807, 6; A gizdáve zvisávcze vkastigo posztávi BRM 1823, 6

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

a1 [ā]

črka a

PRIMERJAJ: as2

a2 [ȃ] medmet

izraža začudenje

A B C [ā bẹ̄ cẹ̄nepopoln podatek] večbesedna leksemska enota

začetek slovarja

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

a črka
a medmet

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

a m, F2, elementum, tudi ti puſtobi a, b, c; magister pedareus, kateri otroke vuzhy, a, b, c

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

a1 nepreg. m (črka) a: nevidish de ta pustob A im. ed., nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ Ta pustob A tož. ed., Andoht, nej ſi prav merkal (I/1, 207)
a2 cit. predl. z daj. k: Ah kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria ſmolit (I/1, 184) ← it. a za tvorbo dajalnika < lat. ad ‛k, pri’
à3 cit. predl. z abl. iz, od: taku resklada ta s: text Cornelius à lapide ǀ Sakaj ſimon à Caſſia pravi ǀ Pishe Jacobus à Vitriaco ǀ S. Dionyſius pak pravi, de Jubilæum pride à Jubilando, od veſſelja ǀ pravi Cornelius â Lapide ǀ Firshtna Felix á Sancta Severina ← lat. ā, ab ‛od, iz’; → ab
a, b, c s abeceda: lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete, letu je A, B, C im. ed., kateru vaſhe otroke vuzhite (II, 346) ǀ Hugo Cardinal enu cellu A, B, C tož. ed., ſturj od grehou, katiri is jeſika prideio (V, 199) ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C tož. ed., piſsal (I/1, 206) Zapis proijete je tiskarska napaka namesto poijete.
alkim(ij)a -e ž alkimija: pokuro perglihaio taiſti kunshti Alchima im. ed. imenovani, katera s' shelesa slatu ſtury (II, 450) ǀ sakaj ta Nebeſhka Alchimia im. ed. vaſs bo s'blatnih slate s'greshnih pravizhne, s'fardamanih isvelizhene ſturila (II, 452) ← it. alchimia ← špan. alquimia ← arab. al kīmjā' iz določnega člena al + gr. χυμεία, χημεία ‛umetnost mešanja sokov, spreminjanja kovin; alkimija’
Apolon(ij)a -e ž osebno lastno ime Apolonija: S. S. Joanes, & Paulus Marterniki imaio ſuſebno oblaſt zhes ta lufft … S. Appolonia im. ed. zheſs bolesan teh ſob ǀ Dobre zaitinge perneſſem tebi, O Apollonia im. ed. ǀ Ene shive ſo rajshi hotele sgorit … kakor Apolonia im. ed. ǀ kakor je bila sturila S. Appolona im. ed. ǀ sapovej Rabelnom, de vſe sobe S. Apolloni daj. ed. imaio s'uſt ſtauzh, inu sdrejti ǀ Rihtar sapovej en velik ogin pershgat inu S. Apollonio tož. ed. kjekaj pellati Sv. Apolónija, aleksandrijska svetnica, mučena 249; → Polonija
Iskarijot(a) -ta m osebno lastno ime Iškarijot: raven njega ta faratarski Iudesh Iskariot im. ed. ſijdi ǀ kakor en drugi Iudash Iſkariot im. ed. pravi ǀ Polè Iudesh iskariot im. ed. ie vſhje prishal s'eno veliko companio sholneriou ǀ kadar Judje je bil perpelal Jskariot im. ed. v' ta Vert Gezemani ǀ kakor Iudas Iskariota im. ed., kateri je bil prishal k'Chriſtuſu ǀ nezh negovori, ad Judesha Iskariota rod. ed., kateri je bil na miloſti boshy zagal ǀ Od Judesha Iskoriota rod. ed. ǀ Iskariotu daj. ed. sa volo njegove prevelike pregreha trebuh po ſredi na dvuje ſe je bil reſpozhil ǀ kadar tiga duanajſtiga Jogra Iskariota tož. ed. je bila sgubila ǀ G. Bug je bil is ſtola Apoſtolishkiga suergil tiga greshniga Jskariota tož. ed. ǀ s'Iudesham Iskariotam or. ed. dò vekoma bodo v'pakli goreli ǀ velik Iskariotou rod. mn. na ſemli se najde ǀ kulikajn takorshneh Iskariotu rod. mn. bi vidili k' S. Rus. T. perblishat → Iškarijot
Jezabel(a) -le ž osebno lastno ime Jezabela: Ti, ti ſi una nesramna Jezabel im. ed., katera ſe lepotizhish, nagoto kashesh ǀ je bila loterska, inu nesramna, kakor Iezabel im. ed. ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba, inu te greshne krajlize Jazabel im. ed. ǀ pſij, kateri ſo bily krajlizo Jezabel im. ed. reſtargali ǀ s' kuſi to greshno krajlizo Iazabel im. ed. ǀ Prekleta je bila Iezabela im. ed., ter pſy ſo jo bily reſtargali ǀ ty veliki grehi Faraona, Herodesha, Davida, Manaſſa, Iezabele rod. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina, ni lete offertne, inu golufne Jazabele rod. ed. ǀ ie reſnizo krailize Iezabeli daj. ed. govuril ǀ kokar Iezabelo tož. ed. bodo zukali inu tergali ti paklenski pſy ǀ Elia kadar je v' puszhavo bejshal pred Krajlizo Jezabelo or. ed. ǀ Te nezhiste Iezabele im. mn., bi ſe nelepotizhile, inu s'nyh shivotam mreshje moshkim perſonam neproſile Jezabéla, lat. V Iezabel, Etbaalova hči in Ahabova žena (SP 1 Kr 16,31)
kalvinit(a) -a m kalvinec: Caluinitti im. mn., Luteranerij, Turki, iudy, inu Ajdje (II, 126) ← clat. Calvinita; → Kalvin(us)
Kasija ž zemljepisno lastno ime Kasijaà Kasija cit. pril. iz Kasije: Kakor Simon à Caſsia je bil samerkal (I/2, 76) ǀ Sakaj ſimon à Caſſia pravi (II, 489) Símon iz Kásije, it. Simone da Cassia (14. stol.), asketski pisec
Lapis zemljepisno lastno ime à Lapide cit. pril. iz Steena: taku piſhe Cornelius à Lapide ǀ pravi Cornelius â Lapide ǀ taku resklada ta s: text Cornelius à lapide → Kornelius 1.
Lavrencius2 m zemljepisno lastno ime župnija svetega Lovrencaà S. Lavrencio cit. pril. iz župnije svetega Lovrenca: Kakor je samerkal Riccardus à S. Laurentio ǀ kakor pravi Ricchardus à S. Laurentio ǀ beſſede Richarda à S. Laurentio → Rihardus 2.
Leonisa ž zemljepisno lastno ime Leonessaà Leonisa cit. pril. iz Leonesse: Iosephus à Leoniſsa ordna Capucinerskiga (II, 123) Leonessa, mesto v osrednji Italiji; → Jozef(us) 4.
Maksimi(a)nus -na m osebno lastno ime Maksimijan: Maximianus im. ed. Trinog je bil poſlal ſvoje sholnerje ǀ Ceſſar Diocletianus, inu Maximinus im. ed. ſo bily poslali ſvoje Rihtne hlapze v' to deshelo Noricum imenovano ǀ neusmilenoſt je bila tiga Trinoga Maximina rod. ed., kateri je bil ſapovedal S. Catharino v' jetje vurezhi ǀ nyh Capitan k'sholneriam pravi: My bi bily nehualeshni, inu greshni, kadar bi eniga taku dobrutliviga Mosha ſveſali, inu v'roke Maximianu daj. ed. dali ǀ shnimy je shal k' Maximinu daj. ed. ǀ s' Ceſsarjam Diocletianam, inu Maximianam or. ed. Márk Avrélij Valêrij Maksimiján, lat. Marcus Aurelius Valerius Maximiānus, rimski cesar in Dioklecijanov socesar (286–305); → Masimianus
O. A. M. D. G. cit. krajšava vse za večjo čast božjo: O. A. M. D. G. (I/2, 215) S to krajšavo, ki stoji za lat. omnia ad maiorem Dei gloriam, se konča prva knjiga pridig Janeza Svetokriškega.
patriarh(a) -ha m 1. starozavezni očak: Patriarh im. ed. Jacob, kadar je bil sagvishan, de njegou lubi Syn Joſeph je shiu, inu veſſel v' AEgypti ǀ Patriarkh Iacob im. ed. … vſe ſvoje blagu je bil ſvojm ſijnoum sapuſtil ǀ raunu letu je hotel poterditi Patriarha im. ed. Iacob s'taistimy beſsedamy ǀ je bil ſpoſnal Patriarha im. ed. Iacob ǀ suojga Patriarcha rod. ed. Iacoba ſe je bala ǀ je bil Dini Iacoba Patriarha rod. ed. Hzheri djviſtvu vſel ǀ s' Patriarham or. ed. Jacobam, pravi ǀ shlahnuſt Mariæ Divize, dokler nje ſtarishi so bily Patriarchi im. mn., inu Krajli ǀ bodo vidile Svete Patriarhe tož. mn., Preroke, Apoſtele ǀ is lete shaloſti bo odreshil Patriarche tož. mn., preroke, inu verne dushe 2. patriarh, tj. visok dostojanstvenik v vzhodni cerkvi: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Patriarhy im. mn. s. Cyrilla ǀ S' leto Sveto proshno Eutiches Conſtantinopolitanski Patriarh im. ed. je bil pregnal is deshele kugo ǀ Papesh je velike praude imel s' Conſtantiam Ceſſarjam, kateri je dershal s' Eutychiuſam Patriarcham or. ed. ← lat. patriarcha ← gr. πατριάρχης ‛očak, začetnik rodu’; → patriark
poet(a) -ta m pesnik: Satoraj je djal vni Poet im. ed. ǀ kar je djal uni Poiet im. ed. ǀ kar uni Poët im. ed. je djal ǀ resnizhnu je govuril vni bogaboyezhi Poëta im. ed. ǀ taiſtom vervaio, katerem Accius Poeta im. ed. nikuli nej hotel verovati ǀ satoraj rezimo s' Poetam or. ed. ǀ Poeti im. mn. ſo djali de krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil vſe zhiſtu je slatu ratalu ǀ Jeſt vejm de ſo fabule, kar Poëti im. mn. od gartroshe pisheio ǀ Poëtj im. mn. pravio de je bil en hrib Parnaſsus imenovan ǀ nej rejſs kar Poejti im. mn. pravio, de po goſtem Bogina Venus v'paku gre ſvoje ſalublenike objemat ǀ ſò fable, kar Poèti im. mn. piſheio ǀ satorai ty Pœti im. mn. Mercuriuſu ſo vago v' roko poſtavili ǀ stonovite ſe tukai, jnu K'Poetam daj. mn. pojmo ← lat. poēta ← gr. ποιητής ‛pesnik’
Rah(a)el -e ž osebno lastno ime Rahela: Rachael im. ed. de bi ta shpot te nerodovit nositi nei imela, ſama ſebi ſmert ſi ie voshila ǀ nekatere od velike bolezhine mertve oſtaneo, kakor Rachael im. ed. Jacoba Patriarca Shena ǀ zhedna, inu ſilnu lepa je bila Rachel im. ed. ǀ ſara je bila lepa ſa volo nje pokorshine … Rahael im. ed. ſa volo nje brumnoſti ǀ v'imenu te lepe Rahaelle rod. ed. ǀ to lepo inu veſſelo Rachaello tož. ed. je bil Jacob doſſegil ǀ Zhe Jakob hozhe sa ſvojo Naveſto to lepo Rachaelo tož. ed. imeti, more poprej 14 lejt Labanu ſuèſtu shlushiti ǀ Ie vidil Iacob to lepo Rahaelo tož. ed. Rahéla, lat. V Rachel, Jakobova žena in Jožefova mati (SP 1 Mz 29,6); → Bahela
Salankament(a) -te/-a ž/m zemljepisno lastno ime Slankamen: Si shlishal, de na hrovashkim puli 800 nashih, ſo pobili 8000 tvojh? Si shlishal, de per Salankamenti mest. ed. kir tvojh zhes 100000 je bilu dobru okoppanih, vener nashy ſo respodili, inu pobili, de ſi lih yh nej bilu zhes 35000 (IV, 171) Pri Slankamenu, madž. Szalankamen, kraju severozahodno od Beograda, je bila 19. avgusta 1691 bitka, v kateri je pribl. 20.000 avstrijskih vojakov premagalo pribl. 40.000 turških.
Sankta Severina ž zemljepisno lastno ime Santa Severinaà Sankta Severina cit. pril. iz Sante Severine: Vduva je bila Firshtna Felix á Sancta Severina (III, 68) Sánta Severína, kraj v Kalabriji
Sanktus Viktor m zemljepisno lastno ime samostan svetega Viktorjaà sankto Viktore cit. pril. osebno lastno ime iz samostana svetega Viktorja: Richardus à S. Victore ſamerka ǀ Richardus à S. Victore perloshi ǀ Richardus â S. Victore od Matere Boshje pravi ǀ dokler mene sagvisha Richardus à Sancto Victore ǀ Richardusc A. S. Victore odgovorj ǀ kakor pravi Hugo à S. Victore ǀ Hugo á S. Victore nas sagvisha de Sankto Viktore iz samostana sv. Viktorja: pishe Hugo de S. Victore 1. → Rihardus 1. 2. → Hugo 2.
Sardanap(a)lus -la m osebno lastno ime Asurbanipal: Niniviterſki krajl ſardanaplus im. ed., kateri v'mei shenami je cell dan ſedel ǀ taku terdouraten bil, Kakar Faraon, Neſramen, kakor ſardanapalus im. ed. ǀ Sardanapalus im. ed. Niniviterski krajl namejsti mezha, inu ſceptra je preſelzo v'rokah dershal ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina, ni tiga loterskiga Sardanapala rod. ed. ǀ ſkuſi beſſede je bil krajla ſardanapala tož. ed., inu tu meſtu Ninive h' pokuri inu h' pobulshajnu tiga shivejna perpravil Asurbanipál, asirski kralj (668–pribl. 631 pr. Kr.), se v antičnih virih omenja kot Sardanapalus.
tugent(a) m/ž krepost, vrlina: kaj s' ene tugente tož. mn., ali zhednoſti imaio otrozy (IV, 283) ← srvnem. tugent ‛krepost, vrlina’
Valenc(ij)a -e ž zemljepisno lastno ime Valencia: v' tem meſti Valentia im. ed. ſe je nashla ena greshna, inu nezhiſta shena ǀ v' tem meſti Valentia im. ed. ǀ v' tem lejti 1615. v' shpanski Krajlevuſti v' tej desheli Valenza im. ed. enu cellu lejtu nej bilu desha ǀ v'valentia im./mest. ed. ie bil en takorshen nemaren, hudoben, inu nehualeshen ſiin de Valencia cit. pril. osebno lastno ime iz Valencije: kakor pravi S. Thom: de Valentia Valéncia, špan. Valencia, mesto in pokrajina ob sredozemski španski obali
Vilanova ž zemljepisno lastno ime Villanovade Vilanova cit. pril. osebno lastno ime iz Villanove: S. Thomas de Villanova pravi à Villanova cit. pril. iz Villanove: ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Thomas à Villa Nova ǀ beſsede S. Thomaſa à Villa Nova ǀ S. Thomash à Villa Moua Villanova, špan. Villanueva de los Infantes, mesto pri Fuenllani, rojstnem kraju sv. Tomaža iz Villanove; → Vil. no.
Vitriako zemljepisno lastno ime à Vitriako cit. pril. iz Vitrijaka: Pishe Jacobus à Vitriaco → Jakob(us) 6.

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

a1 sam. m ♦ P: 1 (TPs 1566)
a2 sam. – ♦ P: 3 (TT 1577, TT 1581-82, DB 1584)
a3 [ime črke] sam. – ♦ P: 3 (TA 1566, KB 1566, KPo 1567)
a4 črka ♦ P: 11 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, DC 1585)
a5 glas ♦ P: 6 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, BH 1584, DC 1585)
a6 vez. ♦ P: 3 (KB 1566, KPo 1567, JPo 1578)
a7 čl. ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)
a8 končnica ♦ P: 1 (BH 1584)
a latere – lat. ♦ P: 1 (TT 1577)
legat a latere gl. a latere –, legat ♦ P: 1 (TT 1577)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

a1 nesklonljivo, samostalnik moškega spola
ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
a2 nesklonljivo, samostalnik moškega ali ženskega spola
1. ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a
2. ime prve črke abecede pri črkovanju; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 17 pojavitev v 4 delih
FRAZEOLOGIJA: A ino O
a3 veznik
1. za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: a, ampak, toda
1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
1.2 za izražanje nepričakovanega
2. z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
3. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: 19 pojavitev v 3 delih
a4 črka
prva črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 31 pojavitev v 10 delih
a5 glas
samoglasnik, ki ga zaznamuje črka a; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 9 pojavitev v 6 delih
a6 končnica
oblikotvorni morfem, ki ga izraža samoglasnik a; SODOBNA USTREZNICA: ...a
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu
a latere
GLEJ: legatus

Farmacevtski terminološki slovar

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

a. c. -- --
a. d. -- --
a. l. -- --
a. s. -- --
a. u. -- --
a. u. p. -- -- --
dolóčanje óhratoksína Á v rastlínskih snovéh -a -- -- -- -- -- s
F. l. a. -- -- --
fosfolipáza A1 -e -- ž
fosfolipáza A2 -e -- ž
GABAA-recéptor -ja m
inhibítor mónoamínooksidáz típa Á -ja -- -- -- m
kòencím Á -a -- m
l. a. -- --
lipoproteín (á) -a -- m
Lp(a) LP(a)ja m
p. a. -- --
póli-Á-rèp -rêpa m
q. a. d. -- -- --
q. a. m. -- -- --
s. a. -- --
vitamín Á -a -- m
zavirálec mónoamínooksidáz típa Á -lca -- -- -- m
zdravíla Á-skupíne -íl -- s

Pravni terminološki slovar

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

a dáto meníca -- -- -e ž
a non domino pridobítev -- -- -- -tve ž
argumentum a cohaerentia -- -- --
argumentum a completudine -- -- --
argumentum a contrario -- -- --
argumentum a maiori ad minus -- -- -- -- --
argumentum a minori ad maius -- -- -- -- --
argumentum a simili ad simile -- -- -- -- --
a vísta meníca -- -- -e ž
dies a quo -- -- --
iudex a quo -- -- --
seznám storítev Á -a -- -- m
sklépanje a contrario -a -- -- s

Urbanistični terminološki slovar

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

licénca Á -e -- ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

buffet à deux corps -- -- -- -- m
chaise à la capucine -- -- -- -- m
lit à enroulement -- -- -- m
lit à l'impériale -- -- -- m
lit à la duchesse -- -- -- -- m
lit à la française -- -- -- -- m
lit à la polonaise -- -- -- -- m
míza à l'italienne -e -- -- ž
naslanjáč a pozzetto -a -- -- m
stòl à la capucine stôla -- -- -- m
stòl à la cathédrale stôla -- -- -- m
stòl à la reine stôla -- -- -- m
stòl à vertugadin stôla -- -- m
table à café -- -- -- m

Tolkalni terminološki slovar

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

à 2 -- --
činéla a 2 -e -- -- ž

Botanični terminološki slovar

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

A -- m
acetíl kòencím Á -- -a -- m
Á-horizónt -a m
klorofíl á -a -- m
kòencím Á -a -- m

Gledališki terminološki slovar

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

chambre à quatre -- -- -- ž neskl.
commedia a soggetto -e -- -- ž
habit à volonté -- -- -- m neskl.
palais à volonté -- -- -- ž neskl.

Čebelarski terminološki slovar

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Kírarjev Á-pánj -ega -a m

Geološki terminološki slovar

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Á-generácija -e ž
Á-oblíka -e ž
generácija Á -e -- ž
oblíka Á -e -- ž

Geografski terminološki slovar

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Ah-horizónt -a m
Á-horizónt -a m
(A)-horizónt -a m
Amo-horizónt -a m
Aoh-horizónt -a m
Aum-horizónt -a m
horizónt Á -a -- m
horizónt (A) -a -- m
horizónt Ah -a -- m
horizónt Amo -a -- m
horizónt Aoh -a -- m
horizónt Aum -a -- m

Planinski terminološki slovar

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Á  ž neskl.
vodník kategoríje Á -a -- -- m

Slovenski smučarski slovar

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

a -- m
A -- m
A-rail -a m
Á-tráčnica -e ž
ekípa Á -e -- ž
reprezentánca Á -e -- ž
tóčka Á -e -- ž

Slovar govorov Zadrečke doline

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

a m
a vez.
a1 medm.
a1 člen.
a2 medm.
a2 člen.
a3 člen.
A-drog m

Slovar bovškega govora

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

a člen.

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

a ► a prisl.
a ► a vez.

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Iste besede, enak pomen, a drugačna razporeditev vejic. Zakaj?

Zanima me, zakaj v spodnjem primeru, sodeč po trenutnih pravilih, ni vejice, ki je v oklepaju, čeprav se pri drugačni razporeditvi besed, izkaže, da bi bila ustrezna in utemeljena? No, vsaj po mojem mnenju.

Neka raziskava je pokazala, da(,) če pijemo alkohol in hkrati kadimo, povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni.

V tem primeru postavitev vejice pred veznikom če ni ustrezna. Zdaj pa bom besede razporedil drugače:

Neka raziskava je pokazala, da povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni, če pijemo alkohol in hkrati kadimo.

V tem primeru pa se jasno vidi, da sta dela povedi da povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni in če pijemo alkohol in hkrati kadimo striktno ločena z vejicami tako od glavnega stavka kot preostalega dela povedi. V zgornjem primeru je v bistvu del če pijemo alkohol in hkrati kadimo vrinjen. Splošno znano je, da se vrinjen stavek na obeh straneh loči z vejicama od ostalega dela povedi. No, v zgornjem primeru pa to ne velja. Pri taki razporeditvi vejic izgleda, kot da je veznik da del vinjenega stavka, čeprav to ni, kar je dobro vidno v spodnjem primeru.

Ali mi lahko obrazložite to dilemo?

Kateri znak IPA ustreza slovenskemu a?

Prosim, če mi lahko pojasnite, kateri znak IPA ustreza knjižnemu slovenskemu /a/, saj je le-ta za slovenščino tradicionalno označen kot centralni glas, ne prednji ne zadnji?

V povezavi s tem me zanima tudi, ali je pri uporabi znakov IPA mogoč/primeren/sprejemljiv tudi ležeči zapis? Dvom se mi poraja, ker se pri uporabi Times New Roman ležeče zapisan znak za prednji [a] od pokončnega zelo razlikuje, in sicer tako, da sta ležeči [a] in ležeči [ɑ] (skoraj) enaka?

Moška imena na -a: sklanjanje in tvorba pridevnika

Zanima me, zakaj je moška imena dovoljeno sklanjati po moški in ženski sklanjatvi (npr: Miha, Mihe ali Miha, Mihi ali Mihu ...), ni pa pravilno Mihin, ampak le Mihov. Ali je morda pravilno oboje?

Tipografske zamenjave – ü ali ue, ä ali ae, ö ali oe?

Ob Goetheju je v Gigafidi statistika na strani zamenjave; torej Goethe – 2201, ne Göthe – 20. Že pri imenu Käthe pa se razmerje spremeni: Käthe - 77, Kaethe - 9; pri imenu Südmarka pa ostaja le še ü, zapisa z ue ni. Kaj torej priporočate?

Zakaj je v pridevniku »črnomaljski« samoglasnik a?

Sprašujem, zakaj se pri krajevnem imenu Črnomelj, glas a spremeni v e, kot npr. črnomaljska občina?

Zapis tujih črk å in ø

Kako se zapisujejo črke, ki jih v slovenski abecedi ni, npr. å in ø? Je potrebno prečrkovanje ali ne? Vetle Sjaastad/Sjåstad Christiansen in Johannes Thingnes Bø/Boe

Z vezajem ali brez njega: »linearna A pisava« ali kako drugače?

Zanima me pravilni zapis za besedni zvezi linearna A pisava in linearna B pisava.

Število zadetkov: 303