brìn brína samostalnik moškega spola [brìn] 1. zimzeleni iglasti grm z drobnimi temno modrimi plodovi; primerjaj lat. Juniperus communis; SINONIMI: iz botanike navadni brin
STALNE ZVEZE: kitajski brin, navadni brin, plazeči brin, smrdljivi brin ETIMOLOGIJA: = nar. polj. brzyn ‛macesen’ < pslov. ali slovan. *b(ъ)rinъ, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
brìn brína m (ȉ í) zimzelen iglast grm z drobnimi jagodami: koza je obirala brin;
žgati brin;
bodeč brin
♦ bot. smrdljivi brin neprijetno dišeč grm z luskastimi listi, Juniperus sabina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
brìn brína m (ȉ í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
brìn brína
m zimzeleni iglasti grm z drobnimi jagodami
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024
brȉn brína m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
brìn, -ína, m. der Wacholder (juniperus communis), Mur., Cig., Rez.-Mik., Kras-Erj. (Torb.); on in pa brin v neznani puščavi, Ravn.; spustil se je v beg in točil črez kamen in brin, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
brìn brína m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
brin
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
brin gl. brinje
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
brin ► bˈriːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
navádni brìn -ega brína m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.