Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
dôlg1 -á [dou̯g-] m, tož. mn. stil. dolgé (ȏ) 1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju: dolg se je iz leta v leto večal;
črtali so mu dolg;
plačati, poravnati, terjati, vrniti dolg;
posestvo je brez dolga;
državni dolg;
javni dolg stanje obveznosti države do preostalega dela narodnega gospodarstva in do tujine;
notranji dolg stanje obveznosti do pravnih ali fizičnih oseb iste države;
vojni dolg / imeti dolg; ekspr.: izkopati se iz dolgov; lesti, zabresti v dolgove // kar mora kdo povrniti, storiti, zaradi določenih moralnih norm: vaša dobrota mi nalaga vedno nove dolgove; oživljanje starih del je njen moralni dolg; dolg do domovine 2. star. krivda, greh: smrt je zbrisala vse zmote in dolgove življenja
● dela dolgove ne plačuje denarnih obveznosti; si izposoja; vzeti kaj na dolg ne plačati takoj; sem na dolgu z odgovorom nisem še odgovoril, odpisal; s stanarino bom ostal še na dolgu je ne bom še poravnal; ekspr. do vratu tiči v dolgovih zelo je zadolžen; preg. obljuba dela dolg kar se obljubi, se mora tudi izpolniti
♦ ekon., fin. dolg je dospel v plačilo; pravn. častni dolg katerega poravnava je le častna, ne pa pravna dolžnost; neizterljivi dolg; rel., v očenašu odpusti nam naše dolge
dôlg2 -a -o stil. -ó [dou̯g-] prid., dáljši (ȏ ó) 1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost; ant. kratek: dolg hodnik;
stopa z dolgimi koraki;
nosi zelo dolge lase;
pes z dolgimi visečimi uhlji;
zadnji predor je bil izredno dolg;
dolga cesta;
dolga palica, vrv;
vojaki so stali v dolgi, ravni vrsti / ima dolg obraz podolgovat; ekspr. fant je res dolg zelo velik in suh; dolg kakor prekla / šalj. Ljubljana je bila takrat še dolga vas majhno, provincialno mesto / dolga večerna obleka obleka, ki sega (skoraj) do tal; dolge hlače hlače, katerih hlačnice segajo približno do gležnjev / avtomobilist je imel pri srečanju prižgane dolge luči luči, ki osvetljujejo cesto približno 100 m naprej// obširen, obsežen: v zadnji številki je objavil o tem dolg članek; dolga pesem; napisal mu je dolgo pismo 2. z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajnima koncema: stavba je dolga dvajset metrov;
kilometre dolg sprevod;
meter, pol sežnja dolg 3. ki traja razmeroma veliko časa: dolgi zimski večeri;
dolga bolezen;
jesen je bila dolga in lepa;
utrujen od dolge poti;
dolgo deževje, življenje / ozrl se je za njo z dolgim pogledom; dolg poljub / pil je z dolgimi požirki / po dolgem času sta se spet srečala; dolg rok // s časovno enoto ki se zdi, da traja veliko časa: čaka ga že dolge mesece; dan mi je bil strašno dolg; dolgo uro je premišljeval celo; tiste ure so bile zelo dolge; od tedaj so pretekla že dolga leta mnogo let4. z izrazom količine ki izraža razsežnost v času: predavanje je lahko dolgo največ deset minut;
dolg čas bilo mu je zelo dolg čas dolgčas;
od dolgega časa je ves bolan od dolgočasja
● slabš. imeti dolg jezik biti opravljiv, odrezav; veliko govoriti; ekspr. oditi z dolgim nosom osramočen; ne da bi kaj opravil; ekspr. narediti dolg obraz z mimiko na obrazu izraziti razočaranje, žalost; evfem. imeti dolge prste krasti; pog. mesec je še dolg treba je varčevati (z denarjem), ker ne bo še kmalu naslednje plače; pog. saj ne bova dolga hitro bova opravila, se pogovorila; pog., ekspr. je širši kot daljši zelo debel; ekspr. padel je, kakor je dolg in širok tako, da je bil ves na tleh; ekspr. dolgi lasje – kratka pamet ženske niso posebno pametne, razsodne; preg. ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera vsaka stvar se kdaj konča; preg. dolga bolezen, gotova smrt
♦ jezikosl. dolg glas; dolgi nedoločnik nedoločnik na -ti ali -či; navt. ladja dolge plovbe ladja, ki ima dovoljenje za plovbo po vseh morjih; rad. dolgi valovi radijski valovi z valovno dolžino od 1000 do 2000 m; šport. tek na dolge proge tek na razdaljo, večjo od 1500 mdôlgo
prislov od dolg: dolgo smo ga čakali; ljudje že dolgo govorijo o tem; dolgo je ostal doma; ne dolgo potem se ga je spomnil nedolgo; ekspr. tega ne bom več dolgo prenašal; že dolgo časa ni bilo dežja; ekspr. dolgo v noč ni mogla zaspati / v povedni rabi dolgo je še do večera
// izraža trajanje sploh: kako dolgo boš ostal tukaj / ekspr. uro dolgo ga je čakal
● evfem. slab je, ne bo dolgo kmalu bo umrl; pog. to imam že dolgo na jeziku že zdavnaj sem hotel povedati
♦ jezikosl. dolgo naglašen samoglasnik
dôlgi -a -o sam.:
pog. še dvajset ur se bomo vozili, dolga bo; časopis je na dolgo pisal o tem; pripoveduje na dolgo in široko zelo obširno, s številnimi podrobnostmi; nevihta ni ponehala za dolgo; po dolgem jih je le pregovoril; prerezati kumaro po dolgem;
prim. daljši, dalj2,
dalje, dlje
Sprotni slovar slovenskega jezika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
dôlg1 -á [u̯g-] m -u -- -u -om; dv. -ôva -ôv; mn. -ôvi -ôv, tož. tudi dolgé (ȏ ȃ) plačati ~; vzeti kaj na ~ |ne plačati takoj|; poud. biti v ~ih, zabresti v ~e |zelo se zadolžiti|
dôlg2 -a -o tudi dôlg -a -ó [u̯g-]; dáljši -a -e (ȏ ó ó; ȏ ó ọ̑; ȃ) ~ hodnik; Daljši čas ga ni bilo; poud.: Fant je res ~ |velik|; ~ kakor prekla
dôlgi -a -o [u̯g] (ó) jezikosl. ~ nedoločnik; ~e hlače; avt. žarg. ~e luči
po dôlgem [u̯g] prisl. zv. (ó) čas. ~ ~ koga le pregovoriti; nač. prerezati bučo ~ ~
dolgóst -i [u̯g] ž, pojm. (ọ̑) zastar. dolžina
dôlg.. [u̯g] prvi del sklopa (ȏ) dôlgčas
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024
dôlg1 -á
m kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju GLEJ ŠE: zadolžiti se,
zadolžiti se,
zadolžiti se,
zadolževati se,
zadolžen,
zadolžen,
zadolžen,
dolgovati,
zadolžen,
zadolžen,
zadolžen,
izbrisati,
izbrisati,
izbrisati,
dolgovati,
zadolževati se,
izbris
dôlg2 -a -o
prid.1.
ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost 2.
z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajnima koncema
Slovar neglagolske vezljivosti
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
dôlg1-ásamostalnik moškega spolamaterialna ali nematerilna obveza, ki se mora enkrat izpolniti
- dolg koga/česa
- , dolg v čem
- , dolg iz česa, od kod
- , dolg za kaj
- , dolg na koga/kaj
- , dolg po čem, kod
- , dolg zaradi koga/česa
dôlg2-a -opridevnikrazsežen, obsežen, obširen
- kaj biti dolg kot kaj
- , kaj biti najdaljši v/na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - dolg od–do
- , daljši od
- , dolg/daljši za
- , dolg po
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
dólg Frazemi s sestavino dólg:
biti dólg kot prékla,
dólg do strôpa,
dólg jêzik,
dólg kot jára káča,
dólg kot žŕd,
iméti dólg jêzik,
iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép,
iméti dólge pŕste,
iméti dólgo lájtengo,
kàkor je dólg in širòk,
kàkor si dólg in širòk,
odíti z dólgim nósom,
ostáti z dólgim nósom,
pásti, kàkor je dólg in širòk,
z dólgim nósom
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
dolg je sestavina izrazov
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
dọ̑lg1 dolgȃ m
dọ̑lg2 dólga prid.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
dȏłg, -ȃ, m. die Schuld: die Verbindlichkeit; obljuba dolg dela, versprechen macht Schuld; die Geldschuld; dolgove delati; ves je v dolgeh, er ist ganz verschuldet, Cig.; na dolg vzeti, dati, auf Borg nehmen, geben, Cig., C.; na dolg obtežavati, zu Lasten belegen, DZ.; imeti denar na dolgu, Cig., po dolgu, C., M., Geld zu fordern haben; — die wirkende Ursache: ne delajte mojega dolga, gebet nicht mir die Schuld, Krelj.
dȏłg, dółga, adj. 1) lang; dolga stran, die Langseite, Cig. (T.); po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem pade v sneg, seiner ganzen Länge nach, Jurč.; na dolgo in široko razlagati, weitschweifig erklären; — 2) langdauernd; dolga bolezen gotova smrt; dolgo (acc. f.) zvoniti = vabiti, Polj.; dolga izpoved, die Generalbeichte, Cig., C.; dolgo (časa), lange Zeit; črez dolgo, nach einer langen Weile; dolgo ga ni, er kommt lange Zeit nicht; tega je že dolgo, seitdem ist schon eine geraume Zeit verstrichen; — compar. daljši; (dolgši, vzhŠt., jvzhŠt.; tudi: dolžji, Št.-C.; dolglje = dalje časa, jvzhŠt.).
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
dolg1 [dọ̑u̯g]
samostalnik moškega spola- dolg
- krivda
dolg2 [dọ̑u̯g]
pridevnikdolg
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
dolg samostalnik moškega spola
dolg pridevnikPRIMERJAJ: dolgo, dolgo
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
dolg m, F14, aes alienum, ludski danary, dolg; creditum, -ti, ṡavupan, ali poſſojen danár, dolg, dolṡhni danár; culpa, -ae, pregréha, dolg, dolṡhenîe, kriviza, urṡhoh; debitio, debitum, doug, dolṡhnúſt, dolg; exactor, kateri dolgè terja, perganîaviz; impedita nomina, ſtari ṡaloṡheni dougovi; impendere solutionem, dolg doli obaliti; nomina ancipitia, negviſhni dolgovi; nomina diſsolvere, dolgè plazhati; obaerarius, -a, -um, kateri v'dolgeh tezhy, dolṡhnyk; obligatio, ṡaveṡanîe, dolṡhnúſt, dolg; opprimi aere alieno, s'velikimi dolgmy obloṡhen biti; versuram facere, en maihin dolg plazhati, inu vekſhi ſturiti
dolg prid., F
102,
bicubitalis, dvá komulza
dolgu;
bipedalis, dvá zhevla ſhiroku, ali
dolgu;
caesariatus, s'dolgimi laſmy;
diutius, daile, pred
dolgim zhaſſom;
jubatus, -a, -um, grivaſt, kateri
dolge laſſe ima;
longaevus, -a, -um, ſtar, dolgu ṡhiu,
dolgiga ṡhivenîa ali zhaſſa;
longurius, -rÿ, ṡhtangaſt, prezei
dolg;
longus, -a, -um, dolg;
loquaciter, s'dolgim, inu nenuznim govorjenîam;
nasus aquilenus, dolg núṡ;
pedalis, -le, en zhreivel ſhirók ali
dolg;
praelongus, -a, -um, ſylnu
dolg, predolg, cilú
dolg;
praetexta, -ae, ena ſorta
dolṡiga gvanta per teh nekadanyh Rimlanih;
prolixus, -a, -um, dólg inu ſhirók;
promiſsa barba, dolga brada;
sexennium, -nÿ, ſheſt leit
dolgu;
tempus diuturnum, dolg zhas;
toga, ſuknîa,
dolga, inu do tál;
trieteris, -dis, try leita
dolg zhas
- daljši , F4, longior, dalſhi; longiusculus, -a, -um, nekoliku dalſhi; longulus, -a, -um, malu dalſhi; procudere, pokovati, s'kovanîam tenku ali dalſhe ſturiti
- najdaljši , solstitium, -tÿ, ſonza vrazhanîe, tú je tá narkraiſhi, ali tá nardalſhi dán v'leiti
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: dolg prid., F
3,
bugula dolge konople Scopoli
[448: Bugula. Carniol. Touge Conoble; v seznamu Nom. Carn. tega imena ni];
erysimum, dolge ſhenof Scopoli
[519: Erysimum. Carniol. Touge Scheneff; enako v seznamu Nom. Carn. Touge Scheneff];
melilotus, -ti, dolga detela Scopoli
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
dolg1 -a m dolg: Vna ſe huali, de bo veliko doto imela, de ſi lih ozha ima vezh dolgà rod. ed., kakor blagà ǀ kadaj bote vash dolg tož. ed. plazhali ǀ en velik dolg tož. ed. tyriat, inu neveſto iskat ǀ vus dolh tož. ed. mu je bil odpustil ǀ de je on dolk tož. ed. ſturil ǀ Vidite de vni je vſhe dolgu v' prepuvidi sa volo njega dolgù rod. mn. ǀ ozha sa tebe je mogal dolge tož. mn. dellat ǀ de bi shel dolge tož. mn. tyriat ǀ je bil plazhal daugè tož. mn. tiga zhloveka ǀ bo hotel v'ſvojm vbuſtvi, inu v' velikih dolgeh mest. mn. oſtati
dolg2 -a prid. dolg: Dan, taiſti je popolnoma dober, kateri je iaſſen, doug im. ed. m, inu nej prevezh frishen ǀ koku dolh im. ed. m, inu shrok ima biti ta zholn ǀ koku dolga im. ed. ž, inu shroka je semla ǀ Kai tebi pomaga tuoia dolga im. ed. ž molitvu ǀ vſaka ura ſtu leit douga im. ed. ž ſe ym sdy ǀ Kateri imajo en dolh tož. ed. m nuſs ǀ Mojſſes je imel takorshno dolgo tož. ed. ž poterpeshlivoſt ǀ najde eno dougo tož. ed. ž shibo ǀ Se shtima, inu sheli enu dolgu tož. ed. s, inu srezhnu shivejnie ǀ venem dolgem mest. ed. m plajshi ǀ po eni dolgi mest. ed. ž bolesni ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim or. ed. m shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ oblezhen je bil s'enem dougim or. ed. m plaisham ǀ je bila meni ſturila taku dolge tož. mn. m roge ǀ shene imaio dolge tož. mn. m laſsij, inu kratko pamet ǀ v' Indij je ena deshela, v' kateri Ludje ſvoje laſſy dauge tož. mn. m noſſio dolg čas m želja, hrepenenje: meni je dolh zhaſs im. ed. po tebi ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs im. ed. po ſvoij lubi nebil Primerniška oblika je navedena pri → daljši.
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
dolg -a samostalnik moškega spola
dolg pridevnik
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
dolg1 sam. m ♦ P: 42 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, MS 1593, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
dolg2 prid. ♦ P: 37 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
dolg1 -a (dolg, dalg, delg, dulg, dog) samostalnik moškega spola1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolg
1.1 stanje osebe, ki mora kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolženost
1.2 delovanje, zaradi katerega mora oseba kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolževanje
2. vzrok za kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: krivda
3. versko dejanje, delovanje v nasprotju z božjimi zapovedmi, zaradi katerega človek zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: greh
3.1 versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost, krivda
4. kar je posledica uspešno opravljenega dela ali izkazane sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: dosežek, rezultat
5. kar mora kdo storiti, opravljati zaradi svojega položaja ali norm, predpisov; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost
5.1 kar mora kdo storiti, opravljati zaradi dejanja ali dejanj, ki jih je prej storil kdo drug
5.2 evfemistično, v zvezi zakonski dolg spolni odnosi z zakoncem; SODOBNA USTREZNICA: zakonska dolžnost
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 42 delih
dolg2 -a -o (dolg, dalg, dulg) pridevnik1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost; SODOBNA USTREZNICA: dolg
2. navadno z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajnima koncema česa; SODOBNA USTREZNICA: dolg
3. ki traja razmeroma veliko časa; SODOBNA USTREZNICA: dolg, dolgotrajen
3.1 ki izraža razsežnost glede na trajanje
3.2 v zvezi dolg čas razmeroma veliko časa trajajoče nedoločeno časovno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: precej časa
4. ki ima veliko razsežnost glede na vsebino; SODOBNA USTREZNICA: obsežen
5. ki ima veliko razsežnost glede na rast, mere; SODOBNA USTREZNICA: visok, velik
5.1 izraža razsežnost glede na rast, mere
6. v zvezi dolgo zanašanje dolgotrajno prenašanje česa neprijetnega brez izražanja nejevolje; SODOBNA USTREZNICA: potrpežljivost
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 37 delih
Davčni terminološki slovar
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
carínski dôlg -ega -á m
dávčni dôlg -ega -a m
finánčni dòlg -ega -a m
zapádli dávčni dôlg -ega -ega -á m
Pravni terminološki slovar
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
carínski dôlg -ega -á m
dávčni dôlg -ega -á m
dôlg zapuščíne -á -- m
držávni dôlg -ega -á m
jávni dôlg -ega -á m
zapústnikov dôlg -ega -á m
zastávni dôlg -ega -á m
zemljíški dôlg -ega -á m
Slovenski lingvistični atlas 1
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Črnovrški dialekt
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar govorov Zadrečke doline
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Slovar bovškega govora
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
dolg ► ˈduk ˈduga m, mn. duˈgȯːvė
dolg ► ˈduk ˈduːga -ȯ prid.
Slovar oblačilnega izrazja ziljskega govora v Kanalski dolini
dolg dolga dolgo
pridevnikdọ̀ːx, đọ̀ːu̯x
dolg
đọ́ːǥa čìːkl’a
ǥwàːntəc je ˈƀiu̯ màːu̯ ˈbəl dọ̀ːx, đa je .. pakrìːu̯ tùːđẹ sráːjclẹ
sa mẹ́ːlẹ đọ́ːje waséː
ta đòːu̯je pelarìːne
đọ́ːje [...] ǥàːte
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Tehnični ali tehničen dolg?Zanima me kaj je pravilna raba v slovenskem jeziku, tehničen dolg ali tehnični dolg.
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Vmesni dolg
Za vrsto podrejenega dolga, ki je zavarovan s sredstvi, ki niso bila uporabljena za zavarovanje prednostnega dolga, in ki zaradi večjega tveganja posojilodajalcu prinaša večji donos, se v angleškem jeziku uporablja termin mezzanine debt . V slovenskem jeziku se v strokovnih krogih pojavljajo različni zapisi prevzetega termina mezzanine dolg , mezzanin dolg in mezanin dolg . Kateri slovenski termin je najustreznejši?
Število zadetkov: 54