Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

družína -e ž (í)
1. skupnost enega ali obeh staršev z otrokom, otroki: ta družina stanuje v našem bloku; vsa družina je bila zbrana okrog mize; kmečka družina; biti iz dobre, poštene, premožne družine; šestčlanska družina; člani družine; rojstni dan je praznoval v krogu družine / sosedje so si bili kakor ena družina živeli so v slogi, prijateljstvu / enostarševska družina; istospolna družina družina, v kateri sta starša istega spola / načrtovanje družine
// skupnost zakonskega ali zunajzakonskega partnerja in enega od staršev z otrokom, otroki: hčerki iz prejšnjega zakona sta sprejeli očetovo novo družino
// eden od staršev z otrokom, otroki: imeti družino; preživljati, zanemarjati družino; ustvaril si je družino; pozdravlja vas Metka z družino; pren. koklja s svojo drobno družino
2. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: jetika je v družini; glasbena nadarjenost je v njihovi družini že tradicionalna; imena starih družin; zadnji potomec nekdaj znane družine / ekspr. denarja ni treba vračati, saj ostane vse v družini; pren. besedna družina; družina delovnih ljudi vsega sveta; družina zvezd
3. navadno s prilastkom skupina ljudi, ki jih druži organizirano skupno delo: igralska, lovska, ribiška, strelska družina / dramska družina ansambel, igralci
4. star. služabniki, služinčad: gospodar je nadzoroval družino na polju / star., s povedkom v množini moškega spola Družina so se poskrili v kleti in pod streho ali pa so pobegnili v bližnjo hosto (J. Trdina)
5. zastar. druščina, družba: človeka slaba družina popači; imel je prijetno družino
6. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od reda: družina psov; rastlina iz družine zlatičnic
♦ čeb. čebelja družina biološka celota, ki sestoji iz delavk, matice in trotov; jezikosl. družina jezikov več po izvoru sorodnih jezikov; rel. sveta družina Jezus, Marija in sv. Jožef; tisk. črkovna družina vse črkovne garniture istega tovarniškega imena; zgod. družina oboroženo spremstvo plemenskih poglavarjev in vladarjev v zgodnji fevdalni dobi

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

Družina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Družine samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
založba
slovenski časopis
IZGOVOR: [družína], rodilnik [družíne]
BESEDOTVORJE: Družinin
PRIMERJAJ: družina
Frančiškov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Frančiškova Frančiškovo pridevnik
IZGOVOR: [frančíškou̯], ženski spol [frančíškova], srednji spol [frančíškovo]
ZVEZE: Frančiškov brat, Frančiškova družina

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

družína -e ž (í) štiričlanska ~; igralska ~; publ. praznovati v krogu ~e
Družína -e ž, stvar. i. (í) |slovenski časopis|
Otròk in družína -ôka ~ -e m, stvar. i. (ȍ í  ó í) |slovenska revija|
Svéta družína -e -e ž, oseb. i. (ẹ́ í) ver. |Jezus, Marija, Jožef|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024

družína -e ž
1.
skupnost enega ali obeh staršev z otrokom, otrokipojmovnik
SINONIMI:
ekspr. družinica, pog. familija, zastar. obitelj, zastar. rodbina
2.
biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od reda
SINONIMI:
biol. familija
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik čebelja družina  pojmovnik patriarhalna družina  pojmovnik plemiška družina
GLEJ ŠE SINONIM: družba, rodbina, služinčad
GLEJ ŠE: ansambel, ansambel, trotovec, načrtovanje, oče

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

družína -e ž

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

družína, f. 1) die Hausgenossen, Mur., Cig.; — 2) die Familie; veliko družino imeti; za družino skrbeti; — 3) das Gesinde, die Dienerschaft; veliko družine imeti; z družino jesti, mit den Leuten essen; devetero družine, neun Dienstboten, Cig.; družina mu je nezvesta; pa tudi: družina so mu nezvesti, Met.-Mik.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

drüžìna -e ž služabniki, služinčad: pokorna drüſina TF 1715, 29; tou ſzvojoi Drüſini predloſiti more TF 1715, 43

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

družina [družína] samostalnik ženskega spola

družina

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

družina samostalnik ženskega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

družina ž, F8, contubernis, ene druṡhine tovariṡh; familia, druṡhina, rúd, ṡhlahta; familiaris, -re, kar k'druṡhini ſliſhi; oxycratum, enu ṡhleht pytje ṡa druṡhino, patoki; paedagogium, -gÿ, ena ſhula, enu meiſtu v'hiſhi, kir otrozi, inu druṡhina prebiva; posca, -ae vel Lora, enu ṡhleht pytje ṡa druṡhino, patoki; vinum praeliganeum, vinu s'narpoprei braniga groṡdja ṡa druṡhino; vinum secundarium, ṡa druṡhino vinu

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

družina -e ž družina: imà gledat de drushina im. ed. nej lazhna ǀ de bi njegova dershina im. ed. Prasnike poslovala ǀ ſe je bil shonal Nojeſa, inu niega dershine rod. ed. ǀ ſvoij drushini daj. ed. ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà ǀ skerbejti ſa hisho, drushino tož. ed., inu poſvejtna opravila ǀ je poklizal ſvoje lube otrozhizhe, inu vſo ſvojo drushino tož. ed. ǀ vſakatero nedello je vſo ſvojo dershino tož. ed. k' ſpuvidi k'pridigi pelal

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

družina -e samostalnik ženskega spola

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

družina sam. ž ♦ P: 38 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

družina -e samostalnik ženskega spola
1. skupnost ljudi, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ne glede na medsebojne sorodstvene vezi
1.1 člani te skupnosti
1.2 stalno najeti moški in/ali ženske za pomoč pri hišnih delih in za osebno strežbo; SODOBNA USTREZNICA: služinčad
2. skupina oseb, ki tvori celoto in jo povezujejo skupne lastnosti, cilji, vrednote; SODOBNA USTREZNICA: skupnost
2.1 člani take skupnosti
2.2 v zvezi dvorska družina skupina ljudi, ki opravljajo službo na dvoru, zlasti vojaško ali uradniško
3. zakonski par z vsaj enim otrokom; SODOBNA USTREZNICA: družina
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 38 delih

Farmacevtski terminološki slovar

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

družína -e ž

Pravni terminološki slovar

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

družína -e ž
ênostárševska družína -e -e ž
mátična družína -e -e ž
óžja družína -e -e ž
razšírjena družína -e -e ž
rejníška družína -e -e ž
šírša družína -e -e ž

Botanični terminološki slovar

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

družína -e ž

Gledališki terminološki slovar

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

gledalíška družína -e -e ž
igrálska družína -e -e ž
rádijska družína -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

družína -e ž
brezmátična čebélja družína -e -e -e ž
čebélja družína -e -e ž
čebélja družína na sátju -e -e -- -- ž
čebélna družína -e -e ž
dívja čebélja družína -e -e -e ž
dvómátična čebélja družína -e -e -e ž
dvónakládna čebélja družína -e -e -e ž
gospodárska čebélja družína -e -e -e ž
gózdna čebélja družína -e -e -e ž
izrojêna čebélja družína -e -e -e ž
izrópana čebélja družína -e -e -e ž
izzímljena čebélja družína -e -e -e ž
kontrólna čebélja družína -e -e -e ž
krížana čebélja družína -e -e -e ž
máterna čebélja družína -e -e -e ž
mátična družína -e -e ž
môčna čebélja družína -e -e -e ž
nèrojíva čebélja družína -e -e -e ž
nèzapážena čebélja družína -e -e -e ž
očétna čebélja družína -e -e -e ž
odbrána čebélja družína -e -e -e ž
odmŕla čebélja družína -e -e -e ž
osirotéla čebélja družína -e -e -e ž
oslabljêna čebélja družína -e -e -e ž
pádla čebélja družína -e -e -e ž
pomóžna čebélja družína -e -e -e ž
poskúsna čebélja družína -e -e -e ž
prelegajóča čebélja družína -e -e -e ž
preživálna čebélja družína -e -e -e ž
pridobítna čebélja družína -e -e -e ž
prvôtna čebélja družína -e -e -e ž
redníška čebélja družína -e -e -e ž
rezêrvna čebélja družína -e -e -e ž
rojíva čebélja družína -e -e -e ž
rópana čebélja družína -e -e -e ž
šíbka čebélja družína -e -e -e ž
trótovska družína -e -e ž
umétna čebélja družína -e -e -e ž
vzrêjna čebélja družína -e -e -e ž
zapážena čebélja družína -e -e -e ž
zazímljena čebélja družína -e -e -e ž
zrêjna čebélja družína -e -e -e ž
živálna čebélja družína -e -e -e ž

Geološki terminološki slovar

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

družína -e ž
družína kamnín -e -- ž

Geografski terminološki slovar

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

družína -e ž
vélika družína -e -e ž

Slovenski lingvistični atlas 1

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

družina

Črnovrški dialekt

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

družina

Slovar govorov Zadrečke doline

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

družina ž

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

družina ► dr̥ˈžiːna -e ž

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

Besedna družina in lastna imena

Zanima me, ali lahko spada v besedni družino s korenom -zdrav- tudi beseda Zdravko. Z imeni še nisem imela izkušenj.

Besedna družina s korenom »dež«

Zanima me, če spada deževnik v isto besedno družino kot dež.

Besedna družina »tretirati« v terminologiji

Pri pisanju doktorske disertacije se je pojavil pomislek o ustreznosti izrazov besedne družine tretirati (rastline), torej tretiranje (rastlin), tretma (rastlin), tretirana (rastlina) ipd. Vzrok naj bi bil tujejezični (angleški) izvor besede. Predlagana je bila zamenjava z izrazom izpostaviti (rastlino čemu), torej izpostavljanje (rastline čemu), izpostavljena (rastlina), vendar je izražen dvom o ustreznosti besednih zvez, kot so izpostavitevrastline (kadmiju) za tretiranje rastline (s kadmijem).

Vprašanje je torej: »kako pravilno prevesti besedi tretiranje in tretma« (ki imata v SSKJ oznako publ.) in če je »uporaba teh dveh besed v slovenskih tekstih dovoljena«.

Število zadetkov: 85