fúrija -e ž (ú)
1. nav. mn., v rimski mitologiji boginja maščevanja: erinije in furije; bežal je, kot bi ga furije preganjale; divjala je kakor furija
2. pog., ekspr. vihrav, razburljiv človek: nekdaj nežna deklica se je spremenila v furijo; takšna furija kot ti ni za k živini
3. pog., ekspr. naglica, razburjenje: s furijo ne boš pri tem nič opravil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

fúrija -e ž, člov. (ú) poud. takšna ~ ni za delo |vihrav, razburljiv človek|; nečlov., pojm., poud. delati s ~o |z naglico, razburjenostjo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

fúrija -e ž
GLEJ SINONIM: naglica, vihrav, vihravec
GLEJ ŠE: boginja

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024

fúrija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

fúrija, f. 1) die Furie, Cig.; — 2) der Ungestüm; — 3) ungestümer Mensch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

furija [fúrija] samostalnik ženskega spola

bes, jeza, razburjenje, divjanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

fúrija -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

furija

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

furija ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

furija ž

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

Število zadetkov: 10