eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

Ga simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Ga, simbola za element ↑galij

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ga1 rod., tož. od on, nav. ekspr.
1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: nalezel se ga je opijanil se je; precej sta ga že čutila bila sta vinjena; imeti ga pod kapo biti vinjen; dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov; polomiti ga narediti nerodnost, neumnost; elipt. to smo ga spili smo mnogo alkoholne pijače; zelo, hrupno smo se zabavali
2. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni ga človeka, ki bi tega ne vedel to vsakdo ve; ni ga človeka, ki bi mi pomagal nihče mi noče pomagati, mi ne pomaga; pog. čez to vino ga ni ni boljšega vina / v vzkliku: glej ga, glej domišljavca; poglejte ga navihanca; prim. jih, jo1, on
gá2 medm. (ȃ)
posnema glas gosi, rac: ga, ga, so se vznemirile gosi v mlakuži
ga3 členica
za krepitev členkovne ali medmetne zveze: sam bog si ga vedi kje; vrag ga vedi; star.: gorje si ga mu; gorje se ga babnici, če jo zalotimo; bog ga bodi zahvaljen; prim. bogsigavedi, vragsigavedi ipd.

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ga.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
pred imenom gospa
v rod., daj. in mest. v obliki ge. gospe
v tož. in or. v obliki go. gospo
Ga
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ga samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
galij
IZGOVOR: [gə̀á], rodilnik [gə̀á] in [géá], rodilnik [géá]

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ga. okrajš. gospa
ge. okrajš. gospe
go. okrajš. gospo
bíksati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bíksanje (í) neknj. ljud. ~ parket loščiti
bíksati ga -am ga (í) neknj. ljud. |počenjati neumnosti, lahkomiselnosti|: Ta ga pa ~a
bóg si ga védi1 tudi bógsigavédi vpraš. člen. zv. (ọ̑ ẹ́) poud. |kdo ve|: predstavljati si ~ ~ ~ ~ kaj; Ali se bova še srečala, ~ ~ ~ ~
bóg si ga védi2 prvi del nedol. zaim. zv. (ọ̑ ẹ́) poud.: ~ ~ ~ ~ kdo |nekdo|; ~ ~ ~ ~ kakšen |nekakšen|; ~ ~ ~ ~ kam |nekam|
cúkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cúkanje (ú ȗ) knj. pog. koga za kaj očeta ~ ~ rokav potegovati; knj. pog. cukati kaj iz česa ~ nitke iz blaga puliti, vleči; avt. žarg. Motor ~a sunkovito vleče; lov. žarg. Riba ~a prijema; brezos., knj. pog. cukati koga ~a me v rami trga me, kljuva mi
cúkati ga -am ga (ú ȗ) knj. pog., poud. |piti alkoholne pijače|
cúkati se -am se (ú ȗ) knj. pog. za kaj Otroci se ~ajo za bombone pulijo, prerivajo; knj. pog. cukati se z/s kom Fant se rad ~a z vrstniki pretepa, ruje
cukljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; cukljánje; (-àt) (á ȃ) manjš., knj. pog. koga za kaj Otrok jo je cukljal za lase |rahlo vlekel|
cukljáti ga -ám ga (ȃ) knj. pog., poud. |piti alkoholne pijače|
cúkniti -em dov. cúknjen -a (ú ȗ) knj. pog. koga za kaj ~ mater za rokav potegniti; knj. pog. cukniti kaj Cukni malo žganja popij; knj. pog. Konj je cuknil, toda voz se ni premaknil potegnil
cúkniti ga -em ga (ú ȗ) knj. pog., poud. |popiti malo alkoholne pijače|
čutíti in čútiti -im nedov. čúti -te in -íte, -èč -éča; čútil -íla, čúten -a; čútenje in čutênje; (čútit) (í/ȋ/ú ú) koga/kaj ~ bolečino, nevarnost; Pes ~i ljudi; čutiti kaj do koga ~ ljubezen do ljudi; čutiti kaj za koga ~ razumevanje za otroka; čutiti kaj pred kom/čim Pred očetom ~i strah; čutiti z/s kom ~ z reveži; globoko ~; Roka ne ~i več
čutíti ga in čútiti ga -im ga (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti vinjen|
čutíti se in čútiti se -im se (í/ȋ/ú ú) koga ~ ~ tujca v domovini; čutiti se kakšnega ~ močnega; Čutila se je dolžno, da pomaga; poud. V zraku se ~i pomlad |je|
fíksati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; fíksanje (ȋ) neknj. pog. koga zmerjati, nadlegovati
fíksati ga -am ga (ȋ) neknj. pog. |počenjati neumnosti, lahkomiselnosti|: Dobro smo ga fiksali
gá posnem. medm. (ȃ) ~, ~, so se oglasile gosi
ga prosti morfem sam bog si ~ vedi kje; vrag ~ vedi; prim. bog si ga vedi, vrag si ga vedi
Ga -- [geá] m, simb. (á) kem. galij
kídati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; kídanje (í ȋ) kaj ~ gnoj; ~ sneg s ceste; ~ hlev |čistiti ga|; kidati čemu ~ prašičem
kídati ga -am ga (í ȋ) knj. pog., poud. |počenjati neumnosti, lahkomiselnosti|: Ta ga pa ~a, ta
krónati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; krónanje (ọ̑) koga ~ kralja z vsemi častmi; kronati koga za kaj ~ prestolonaslednika za kralja; poud. kronati kaj Njegov trud je kronalo priznanje |je bil nagrajen s priznanjem|; nedov., poud. Katedralo je kronala čudovita kupola |je krasila|
krónati ga -am ga (ọ̑) knj. pog., poud. |počenjati neumnosti, lahkomiselnosti|
lomíti lómim nedov. lômi -íte, -èč -éča; lômil -íla, lômit, lómljen -a; lómljenje; (lômit) (í/ȋ ọ́) kaj ~ kruh; ~ kamenje |pridobivati|; publ. ~ stare, preživele nazore odpravljati, premagovati; publ. lomiti kopja za kaj, z/s kom bojevati se; fiz. Prozorno telo ~i svetlobo |odklanja|; slabš. ~ angleščino |slabo govoriti|; lomiti koga Božjast ga ~i; poud. Jeza ga ~i |Zelo je jezen|; brezos., poud. Kar ~i jih od smeha |Zelo se smejejo|
lomíti ga lómim ga (í/ȋ ọ́) knj. pog., poud.: ~ ~ celo noč |počenjati neumnosti, veseljačiti|; ~ ~ pri šolski nalogi |delati napake|
lomíti se lómim se (í/ȋ ọ́) Črta se ~i; neobč., poud. ~ ~ v sebi |izgubljati moč, trdnost|
lúckati -am nedov. -ajóč, -áje; lúckanje (ȗ) knj. pog., poud. |piti|: ~ iz steklenice
lúckati ga -am ga (ȗ) knj. pog., poud. |piti alkoholne pijače|: Rad ga ~a
nabráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. naberó, nam. nabràt; drugo gl. brati (á é) komu koga/kaj ~ materi šopek zvončkov; ~ nove naročnike; poud. ~ (si) novih moči |odpočiti se, okrepiti se|
nabráti se -bêrem se (á é) Na šipi so se nabrale kapljice; Nabralo se je dosti dela
nabráti se ga -bêrem se ga (á é) omilj. |napiti se alkoholne pijače|
nabráti si -bêrem si (á é) poud. |dobiti, pridobiti si|: kaj ~ ~ izkušnje
nabrénkati -am dov. -an -ana; nabrénkanje (ẹ̑) poud. komu kaj Zdravnik mu je nabrenkal še tri mesece ležanja |naložil, predpisal|; Nabrenkala mu je veliko očitkov |jezno izrekla|
nabrénkati jih -am jih (ẹ̑) knj. pog., poud. komu ~ ~ učencem |ošteti jih|
nabrénkati se -am se (ẹ̑) knj. pog., poud. |napiti se|: česa ~ ~ vina
nabrénkati se ga -am se ga (ẹ̑) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
nacedíti -ím dov. nacédil -íla, nam. nacedít/nacedìt; nacejênje; drugo gl. cediti (í/ȋ í) kaj To smolo so nacedile smreke; slabš. nacediti koga ~ soseda z žganjem |napojiti, opiti|
nacedíti se -ím se (í/ȋ í) Iz satja se je nacedilo še nekaj medu; knj. pog., poud. nacediti se česa ~ ~ žganja |napiti se|
nacedíti se ga -ím se ga (í/ȋ í) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
nacúkati se -am se dov. -an -ana (ú ȗ) knj. pog., poud. |napiti se|: česa ~ ~ vina
nacúkati se ga -am se ga (ú ȗ) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
nadélati -am dov. -an -ana; nadélanje (ẹ́ ẹ̑) alp. |napraviti prehodno|: kaj ~ pot čez steno
nadélati se -am se (ẹ́ ẹ̑) poud. Za danes smo se nadelali |dovolj delali|
nadélati se ga -am se ga (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
nakresáti -kréšem dov.; drugo gl. kresati (á ẹ́) poud. koga Gospodar ga je nakresal |pretepel|; ~ sovražnika |premagati|
nakresáti se -kréšem se (á ẹ́) knj. pog., poud. |napiti se|: česa ~ ~ žganja
nakresáti se ga -kréšem se ga (á ẹ́) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
nalésti se -lézem se dov., nam. nalést se/nalèst se, nalézen -a; drugo gl. lesti (ẹ́ ẹ̑) česa ~ ~ davice
nalésti se ga -lézem se ga (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
nalésti -lézem (ẹ́ ẹ̑) nalesti se: kaj ~ bolezen
nalúckati se -am se dov. -an -ana (ȗ) knj. pog., poud. |napiti se|: Preveč se je naluckal
nalúckati se ga -am se ga (ȗ) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
napíti -píjem dov., nam. napít/napìt; napítje; drugo gl. piti (í) komu ~ prijatelju nazdraviti; poud. napiti koga z/s čim ~ soseda z vinom |napojiti, opijaniti|
napíti se -píjem se (í) česa ~ ~ mleka; Deske so se napile vlage; poud. Večkrat se ~e |je pijan|
napíti se ga -píjem se ga (í) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|: preveč se ga napiti
nasékati -am dov. -an -ana; nasékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ drva za zimo; poud. nasekati koga ~ otroke |natepsti, pretepsti|
nasékati se ga -am se ga (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
natánkati -am dov. -an -ana; natánkanje (ȃ) neknj. pog. natočiti (gorivo): kaj ~ bencin
natánkati se ga -am se ga (ȃ) neknj. pog. napiti se (alkoholne pijače)
nažréti -žrèm dov., nam. nažrèt/nažrét; nažrétje in nažŕtje; drugo gl. žreti (ẹ́ ȅ) poud. kaj Rja je nažrla ograjo |najedla|
nažréti se -èm se (ẹ́ ȅ) koga/česa poud. Krava se je nažrla sveže trave |se je najedla|; nizk.: Fant se je nažrl cmokov |se najedel|; ~ ~ vina |napiti se|; slabš. Nažrla se je svojega fanta |naveličala|
nažréti se ga -èm se ga (ẹ́ ȅ) nizk. |napiti se alkoholne pijače|
píhniti -em dov. píhnjen -a; píhnjenje (í ȋ) ~ skozi cev; pihniti koga/kaj ~ prah z mize; knj. pog., poud. ~ gamsa ubiti, ustreliti
píhniti ga -em ga (í ȋ) šalj. Ta ga pa ~e |je zabaven, domiseln|
píhniti jo -em jo (í ȋ) šalj. ~ ~ čez mejo |iti, oditi|
píti píjem nedov. píj -te, -óč; píl -a, pít, pít -a; pítje; (pít/pìt) (í) kaj ~ čaj; vznes. ~ mir pokrajine |uživati|; Ne kadi in ne ~e; iti pit
píti ga píjem ga (í) knj. pog., poud. |piti alkoholne pijače|
pohudíčiti ga -im ga dov. (í ȋ) knj. pog. narediti napako: Bal se je, da ga ne bi kje pohudičil
pokídati -am dov. -an -ana (í ȋ) star. kaj ~ gnoj skidati; ~ hlev počistiti, očistiti
pokídati ga -am ga (í ȋ) knj. pog., poud. |narediti neumnost, lahkomiselnost|
pokídati jo -am jo (í ȋ) knj. pog., poud. |narediti neumnost, lahkomiselnost|
pokídati se -am se (í ȋ) poud. Ptič se mu je pokidal na klobuk |se iztrebil|; knj. pog., poud. pokidati se na koga/kaj ~ ~ ~ navodila |ne upoštevati jih|
pokrónati ga -am ga dov. (ọ̑) knj. pog. ~ ~ s prijatelji poveseljačiti
polomíti -lómim dov. polómljenje; drugo gl. lomiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ ograjo, stol; poud. ~ uro |pokvariti|; poud. polomiti koga v pretepu so ga polomili |hudo poškodovali|; polomiti komu/čemu kaj ~ drevesom vrhove; poud. ~ komu kosti, rebra |zelo ga pretepsti|
polomíti ga -lómim ga (í/ȋ ọ́) knj. pog., poud. |narediti neumnost, napako|: Pošteno ga je polomil; ~ ~ pri izpitu
polomíti jo -lómim jo (í/ȋ ọ́) knj. pog., poud. |narediti neumnost, napako|
polomíti se -lómim se (í/ȋ ọ́) poud. ~ ~ pri padcu |hudo se poškodovati|
posráti -sérjem dov.; drugo gl. srati (á ẹ́) nizk. kaj ~ stranišče |umazati z iztrebljanjem|
posráti ga -sérjem ga (á ẹ́) nizk. |narediti neumnost, lahkomiselnost|
posráti jo -sérjem jo (á ẹ́) nizk. |narediti neumnost, lahkomiselnost|
posráti se -sérjem se (á ẹ́) nizk. Ves se je posral |se umazal z iztrebljanjem|; ~ ~ v hlače |iztrebiti se|; nizk. posrati se na koga/kaj ~em ~ nate |ne cenim te|; ~em ~ ~ predpise |ne upoštevam jih|; nizk. posrati se pred kom ~ ~ ~ napadalcem |zbati se, izgubiti pogum|
pošíniti -em dov. pošínjen -a (í ȋ) poud. kaj ~ nov izgovor |domisliti se, izmisliti si|
pošíniti ga -em ga (í ȋ) knj. pog., poud. |dobro povedati, narediti|
pošíniti jo -em jo (í ȋ) knj. pog., poud. |dobro povedati, narediti|
pošíniti se -im se (í ȋ) star. sključiti se, upogniti se
rúkniti -em dov. rúknjen -a; rúknjenje (ú ȗ) neknj. ljud. koga/kaj ~ sošolca s komolcem suniti; ~ kozarec slivovke popiti
rúkniti ga -em ga (ú ȗ) neknj. ljud. popiti (malo alkoholne pijače)
sékati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; sékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ drva; ~ veje z dreves; poud. Cesta ~a reko |je speljana čez|; poud. sekati koga po čem Veje ga ~ajo ~ obrazu |tolčejo, udarjajo|; poud. sekati komu kaj ~ upornikom glave |obglavljati jih|; poud. sekati v koga/kaj Strele ~ajo ~ drevesa |udarjajo|; poud. sekati po kom ~ s puškami po sovražniku |streljati na sovražnika|; poud. sekati z/s čim ~ s palicami |tolči, udarjati|
sékati ga -am ga (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |delati neumnosti|: Nehaj ga sekati
sékati jo -am jo (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |iti, hoditi|: ~ ~ peš
sékati se -am se (ẹ́ ẹ̑) poud. Železnica in cesta se ~ata |križata|; obrt. Blago se ~a |se trga po pregibih|
sekljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; sekljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. kaj ~ čebulo
sekljáti ga -ám ga (á ȃ) knj. pog., poud. |delati neumnosti|
sráčkati ga -am ga nedov. -ajóč ga, -áje ga; sráčkanje (ȃ) nizk. |počenjati neumnosti, lahkomiselnosti|
sráti sérjem nedov. sêrji -íte, -óč; sràl -ála, sràt, srán -a; sránje; (sràt) (á ẹ́) nizk. |iztrebljati se|: Golobi ~ejo
sráti ga sérjem ga (á ẹ́) nizk. |delati neumnosti, lahkomiselnosti|
srébati -am in srébati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč tudi -óč, -áje; -an -ana; srébanje (ẹ́; ẹ̑; ẹ́; ẹ̑) kaj ~ vročo juho; poud. z užitkom ~ kavo |piti v majhnih požirkih|
srébati ga -am ga in srébati ga -ljem ga (ẹ́; ẹ̑; ẹ́; ẹ̑) knj. pog., poud. Rad ga ~a |pije alkoholne pijače|
srébniti -em dov. srébnjen -a (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ malo juhe
srébniti ga -em ga (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. Rad ga ~e |popije alkoholno pijačo|
sŕkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; sŕkanje (ŕ ȓ) kaj ~ vroč čaj; poud. počasi ~ kavo |piti v majhnih požirkih|; Korenine ~ajo vlago iz zemlje
sŕkati ga -am ga (ŕ ȓ) knj. pog., poud. |piti alkoholne pijače|
sŕkniti -em dov. sŕknjen -a; sŕknjenje (ŕ ȓ) kaj nekajkrat ~ vroč čaj; poud. ~ kozarček slivovke |popiti, izpiti|
sŕkniti ga -em ga (ŕ ȓ) knj. pog., poud. |popiti malo alkoholne pijače|
svírati ga -am ga nedov. -ajóč ga, -áje ga; svíranje (ȋ) knj. pog., poud. Ne sviraj ga |Ne počenjaj neumnosti|
usušíti -ím dov. usúšil -íla, nam. usušít/usušìt; drugo gl. sušiti (í/ȋ í) kaj ~ kruh; poud. usušiti koga ~ prijatelja pri kartah |mu pobrati denar|; Bolezen jo je usušila |izčrpala|
usušíti ga -ím ga (í/ȋ í) knj. pog., poud. Koliko ste ga usušili |ste popili|
usušíti se -ím se (í/ȋ í) Les se je precej usušil
vléči vléčem nedov. vléci -te/-íte, vlekóč; vlékel -kla, vléč, vléčen -a; vléčenje; (vléč/vlèč) (ẹ́) koga/kaj ~ čopič po platnu; kovin. ~ jeklo; poud. ~ sodelavca z obljubami |varati, zavajati|; knj. pog. ~ dobro plačo prejemati, dobivati; ~ plezalca navzgor; brezos. Zelo ga ~e v planine; vleči koga/kaj za kaj ~ fanta za nos |varati ga|; Otrok ~e mater za krilo; Peč slabo ~e; Veter ~e; poud. ~ po dolenjsko |govoriti, izgovarjati|; poud. vleči na kaj Vino ~e ~ kislo |je kiselkasto|; brezos. Hladno ~e
vléči ga vléčem ga (ẹ́) knj. pog., poud. Rad ga ~e |pije alkoholne pijače|
vléči se vléčem se (ẹ́) Med se ~e; poud. Bolezen se ~e |dolgo traja|; poud. vleči se za koga/kaj ~ ~ ~ delavce |potegovati se, zavzemati se|
vrág si ga védi1 vpraš. člen. zv. (ȃ ẹ́) poud. |kdo ve|: oditi ~ ~ ~ ~ kam; ~ ~ ~ ~ kaj vse so morali prestati; v medmetni rabi ~ ~ ~ ~, morda pa le ni tako hudo
vrág si ga védi2 prvi del nedol. zaim. zv. (ȃ ẹ́) poud.: ~ ~ ~ ~ kakšen |nekakšen|; ~ ~ ~ ~ kam |nekam|; ~ ~ ~ ~ kdo |nekdo|
zasráti -sérjem dov.; drugo gl. srati (á ẹ́) nizk. kaj Muhe so zasrale zid |umazale z iztrebki|; ~ stanovanje z umazanimi škornji |umazati, onesnažiti|; To zadevo so čisto zasrali |pokvarili|
zasráti ga -sérjem ga (á ẹ́) nizk. |narediti neumnost, lahkomiselnost|: Gotovo ga bodo zasrali
zasráti se -sérjem se (á ẹ́) nizk. |izgubiti ugled|: komu Vsem se je zasral; zasrati se pri kom Pri vseh se je zasral; Dokončno se je zasral
zvráčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zvráčanje (á ȃ; ȃ) koga/kaj Zvračali so drug drugega v sneg; ~ kipe s podstavkov; zvračati kaj na koga/kaj ~ odgovornost na druge
zvráčati ga -am ga (á ȃ; ȃ) knj. pog., poud. Rad ga ~a |pije alkoholne pijače|
zvráčati se -am se (á ȃ; ȃ) Otroci so se zvračali v sneg
žéhtati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; žéhtanje (ẹ̑) neknj. pog. kaj ~ perilo prati; neknj. pog. žehtati koga opominjati, oštevati
žéhtati ga -am ga (ẹ̑) neknj. pog. piti (alkoholne pijače): Spet so ga žehtali
žíngati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; žínganje (ȋ) neknj. pog. peti, prepevati: kaj ~ vsak svojo pesem
žíngati ga -am ga (ȋ) neknj. pog. veseljačiti
žréti žrèm nedov. žrì -íte, žróč; žŕl -a, žrét, žŕt -a; žrétje in žŕtje; (žrèt/žrét) (ẹ́ ȅ) koga/kaj Krava ~e deteljo; poud.: ~ knjige |veliko brati; hitro, površno brati|; Bolhe ga ~ejo |pikajo|; Skrbi ga ~ejo |mučijo, vznemirjajo|; nizk. Tega ne bom žrl |jedel|; žarg. Avtomobil preveč ~e porabi preveč bencina
žréti ga žrèm ga (ẹ́ ȅ) nizk. |veliko piti alkoholne pijače|
žréti se žrèm se (ẹ́ ȅ) knj. pog. Sosedje se ~ejo med seboj se prepirajo, se prerekajo; poud. Nikar se tako ne ~i |muči, vznemirjaj|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

bíksati ga -am ga nedov.
GLEJ SINONIM: lomiti ga, motiti se
bóg si ga védi2 prvi del nedol. zaim. zv.
GLEJ ŠE: nekdo
bóg si ga védi1 člen. zv.
GLEJ SINONIM: kdo ve
cúkati ga -am ga nedov.
GLEJ SINONIM: piti
cúkniti ga -em ga dov.
GLEJ SINONIM: srkniti ga
fíksati ga -am ga nedov.
GLEJ SINONIM: lomiti ga
gá medm.
GLEJ SINONIM: kva
kídati ga -am ga nedov.
GLEJ SINONIM: lomiti ga
kljúniti ga -em ga nedov.
GLEJ SINONIM: srkniti ga
krónati ga -am ga nedov.
GLEJ SINONIM: lomiti ga, motiti se
lomíti ga lómim ga nedov.
pog. počenjati neumnosti, lahkomiselnosti
SINONIMI:
neknj. pog. biksati ga, neknj. pog. fiksati ga, pog. kidati ga, pog. kronati ga, ekspr. poganjati ga, ekspr. prismodovati, pog. sekati ga, ekspr. sračkati ga, vulg. srati ga, ekspr. streljati kozle, pog. svirati ga, neknj. pog. žingati ga
GLEJ ŠE SINONIM: motiti se
lúckati ga -am ga nedov.
GLEJ SINONIM: piti
nabrénkati se ga -am se ga dov.
GLEJ SINONIM: opiti se
nacedíti se ga -ím se ga dov.
GLEJ SINONIM: opiti se
nacúkati se ga -am se ga dov.
GLEJ SINONIM: opiti se
nakresáti se ga -kréšem se ga dov.
GLEJ SINONIM: opiti se
nalésti se ga -lézem se ga dov.
GLEJ SINONIM: opiti se
nalíti se ga -lijem se ga dov.
GLEJ SINONIM: opiti se
nalúckati se ga -am se ga dov.
GLEJ SINONIM: opiti se
napíti se ga -píjem se ga dov.
GLEJ SINONIM: opiti se
natréskati se ga -am se ga dov.
GLEJ SINONIM: opiti se
natŕkati se ga -am se ga dov.
GLEJ SINONIM: opiti se
nazobáti se ga -zóbljem se ga dov.
GLEJ SINONIM: opiti se
nažréti se ga -žrèm se ga dov.
GLEJ SINONIM: opiti se
pogánjati ga -am ga nedov.
GLEJ SINONIM: lomiti ga
pohudíčiti ga -im ga dov.
GLEJ SINONIM: pogrešiti
pokídati ga -am ga dov.
GLEJ SINONIM: polomiti ga
pokrónati ga -am ga dov.
GLEJ SINONIM: pogrešiti, polomiti ga, poveseljačiti
polomíti ga -lómim ga dov.
pog. narediti neumnost, lahkomiselnost
SINONIMI:
pog. pokidati ga, pog. pokidati jo, pog. pokronati ga, pog. polomiti jo, pog. posekati ga, vulg. posračkati ga, vulg. posrati ga, vulg. posrati jo, vulg. zasrati ga, vulg. zasrati jo
GLEJ ŠE SINONIM: pogrešiti
posékati ga -am ga dov.
GLEJ SINONIM: polomiti ga
posráčkati ga -am ga dov.
GLEJ SINONIM: polomiti ga
posráti ga -sérjem ga dov.
GLEJ SINONIM: polomiti ga
rúkniti ga -em ga dov.
GLEJ SINONIM: srkniti ga
sékati ga -am ga nedov.
GLEJ SINONIM: lomiti ga, motiti se
spustíti ga -ím ga dov.
GLEJ SINONIM: prdniti
sráčkati ga -am ga nedov.
GLEJ SINONIM: lomiti ga, motiti se
sráti ga sérjem ga dov.
GLEJ SINONIM: lomiti ga
srébniti ga -em ga dov.
GLEJ SINONIM: srkniti ga
sŕkati ga -am ga nedov.
GLEJ SINONIM: piti
sŕkniti ga -em ga dov.
ekspr. spiti alkoholno pijačo
SINONIMI:
ekspr. cukniti ga, ekspr. kljuniti ga, neknj. pog. rukniti ga, ekspr. srebniti ga, neknj. pog. suniti ga, neknj. pog. suniti vase, ekspr. zvrniti ga
GLEJ ŠE SINONIM: spiti
súniti ga -em ga dov.
GLEJ SINONIM: srkniti ga
svírati ga -am ga nedov.
GLEJ SINONIM: lomiti ga
usušíti ga -ím ga dov.
GLEJ SINONIM: spiti
vléči ga vléčem ga nedov.
GLEJ SINONIM: piti
vrág si ga védi člen. zv.
GLEJ SINONIM: kdo ve
zasráti ga -sérjem ga dov.
GLEJ SINONIM: polomiti ga
zvrníti ga in zvŕniti ga -em ga dov.
GLEJ SINONIM: srkniti ga
GLEJ ŠE: spiti
žéhtati ga -am ga nedov.
GLEJ SINONIM: piti
žíngati ga -am ga nedov.
GLEJ SINONIM: lomiti ga
žréti ga žrèm ga nedov.
GLEJ SINONIM: piti

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

píhniti ga -em ga dovršni glagol, glagol ravnanja
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj narediti, reči kaj domiselnega
Ta pa ga vedno /nepričakovano/ pihne.

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ga Frazemi s sestavino ga:
iméti ga pod strého, kdó ga [pa, rés] píhne, zvrníti ga

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ga nepoudarjeni rod., tož. zaimka ȍn

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ga medmet

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

bodi ga zahvalen gl. biti 2, ga –, zahvaljen itd. ♦ P: 1 (DB 1584)
bodi ga ... zahvalen gl. biti 2, ga –, zahvaljen ♦ P: 1 (ZK 1595)
ga [del besed. zveze] – ♦ P: 2 (DB 1584, ZK 1595)

Farmacevtski terminološki slovar

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

recéptor, ki ga aktivírajo proteáze -ja -- -- -- -- m

Botanični terminološki slovar

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

GA -- ž

Slovenski lingvistični atlas 1

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ga
Glej:

Slovar govorov Zadrečke doline

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ga medm.

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ga ► ga rod., tož. od ˈȯn prosti morfem

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

Kaj pomeni izraz »operativa« in kako ga uporabljamo?

V nekem članku sem zasledil uporabo besede OPERATIVA, ki naj bi pomenil 'operacijsko dejavnost v bolnišnicah'.

Prosim za mnenje, ali to drži. Če ni tako, kakšen pa je pravilen slovenski izraz, ki povsem določno opiše različne zdravniške posege, ki jim pravimo operacija?

Oblika pridevnika, ki ga opisno stopnjujemo: »najbolj priljubljen«

Zanima me, katera oblika pridevnika je pravilna za besedne zveze tipa najbolj priljubljen igralec / najbolj priljubljen video posnetek / najbolj priljubljen film. Ta vir (http://www.lektorsko-drustvo.si/vsebina/Pridevniška beseda, maj-junij 2014.pdf) se zdi, da narekuje rabo nedoločne oblike, a nisem povsem prepričana (glejte: Stopnjevanje (kadar ne gre za stopnjevanje s priponskim obrazilom) že samo po sebi narekuje rabo nedoločne oblike pridevnika). Lahko pojasnite, prosim?

Pomen frazema »denar ga ne tišči«

Spoštovani! Kaj pomeni izrek denar ga ne tišči?

Sklon samostalnika, ki ga uvaja predložna zveza »na temo«

Imam vprašanje o imenovalniških in rodilniških prilastkih. Vem, da so se odgovori že večkrat pojavili na vašem spletnem forumu - otok Hvar (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1615/sklanjanje-besednih-zvez-tipa-otok-hvar) Moje vprašanje je sicer podobno vprašanju: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1872/sklanjanje-besedne-zveze-pojem-konflikt Potrebovala bi vašo potrditev.

  • Ali naj rečem: a) Govorimo o temi ljubezni. b) Govorimo o temi ljubezen.

  • Ali naj rečem: c) Ustvarjali bomo izdelke na temo ljubezni./Imeli bomo tehniški dan na temo onesnaževanja. č) Ustvarjali bomo izdelke na temo ljubezen./Imeli bomo tehniški dan na temo onesnaževanje

Glede članek https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1872/sklanjanje-besedne-zveze-pojem-konflikt sklepam, da bo prav a) in c).

  • Kaj pa tole: a) Temam ljubezen, onesnaževanje in avtomobilizem bomo dali prednost. b) Temam ljubezni, onesnaževanja in avtomobilizma bomo dali prednost.

Stavčnočlenska analiza: »Kopitar in Prešeren sta ga žaljivo imenovala menišič«

Zaradi različnih mnenj vas prosim za odgovor. V povedi: Kopitar in Prešeren sta ga žaljivo imenovala »menišič«., me zanima, kateri stavčni člen je beseda menišič.

Tvorba preteklih pogojnikov: Juri solze bi izjokal, da ga rešil ni galeb

V otroški pesnitvi Juri Muri v Afriki je mogoče najti tudi verz:

Juri solze bi izjokal, da ga rešil ni galeb.

Tovrstna oblika tvorbe preteklih pogojnikov (da glagol v pretekliku) je standardna v hrvaščini, v slovenščini pa se zdi izjemno redka. Zanima me, ali je mogoče še te redke primere označiti za tujerodne ali ima omenjena stavčna logika vendarle svoje mesto tudi v okviru slovenskega knjižnega jezika?

Število zadetkov: 129