Tiskanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kočíja -e ž (ȋ)
udoben, navadno dvovprežen, pokrit voz: sedel je v kočijo; zapreči konje v kočijo; voziti se v veliki, gosposki kočiji / poštna kočija nekdaj za prevoz pošte in potnikov
● ekspr. pav je vozil kočijo hodil s pahljačasto razprtim repom

Slovenski pravopis

kočíja -e ž (ȋ) peljati se s ~o

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

kočíja -e ž

udoben pokriti voz, navadno dvovprežni

SINONIMI:

knj.izroč. kareta, ekspr. kočijica, nar. paruč

Slovenski etimološki slovar³

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

kočȋja, f. die Kutsche; — prim. it. cocchio, Kutsche.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kočíja tudi kočǘja -e ž kočija: Kotsi; kotsie KOJ 1833, 163; na kocsiaj odzaja 'zagdile KOJ 1833, 151; Kcsaszi szo notrirogátale précimbne kocsüje KAJ 1870, 38; Vu eto se potisnejo kôla ali kočüja BJ 1886, 14; i konyouv i kocsühov i tejl KŠ 1771, 799

Slovar Pohlinovega jezika

kočija [kočȋja] samostalnik ženskega spola

kočija

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

kočija samostalnik ženskega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kočija ž, F16, arcera, -ae, ena pokrita viſſezha kozhia, ṡhejnfta; aurigare, vositi, kozhio vositi; carpentarius, kateri kozhie déla; carpentum, kozhia; carpenté. karch, kozhia; cisium, -ÿ, en us s'dvéma koleſma, ali ena kozhia; currus pensilis, viſſeozha kozhia; curulis, -le, en ſtol, ali ſedeṡh v'kozhiah, ali per kozhiah; eſsedarius, voiṡzhak, kateri v'taki kozhÿ ſe voṡi; eſsedum, kozhÿza, ena ſorta kozhie; lectica, -ae, ṡhenfta, kozhia ṡa noſhnîo; octophorum, -ri, ene pare, ali ṡhenfta, ena kozhia, ali ſtól, kateru nyh oſſem noſſi; peteritum, -ti, ena viſſezha kozhia; pilentum, -ti, viſſezha kozhia; quadriga, -ae, kozhya s'ṡhterémi kojnî

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kočija -e ž kočija: kozhia im. ed. ſe je bila ſvernila, inu Antiochuſa pobila ǀ ta resbeleni rosh je kakor ta gorezha kozhya im. ed. ǀ s' lete kozhje rod. ed. erdezhi slati ſó kapali ǀ ſapovej Kozhio tož. ed. nasaj oberniti ǀ kozhijo tož. ed. shtirij krajlij od njega premagani, inu s'slatemi ketenamij vpresheni ſo pelali ǀ oſmiru jelenu vèni slati Kozhij mest. ed. v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana ǀ Nej gori pousdignen v'kozhij mest. ed. kakor Elias ǀ meni moja Regula prepovej ſe pelati v'kozhy mest. ed. ǀ je bil ukrotil Elefante, ali Slone, de v' kozky mest. ed. ſo njega v' Rim pelali ǀ ſe je bal pod kozhijo or. ed. konez vuseti ǀ je bil vſe kozhije tož. mn. prepovedal ǀ vslatyh kozhyah mest. mn. po nyh mestoh ſo yh pelali ǀ v'slateh kozhijah mest. mn. ſe ſo v'Mestu pelali ǀ Krajli ſe voſio v' kozhiah mest. mn. ← madž. koczi ‛kočija’ po kraju Kocz med Dunajem in Budimpešto

Črnovrški dialekt