eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kobílica kobílice samostalnik ženskega spola [kobílica] 1. žuželka navadno zelene, rjavkaste barve z večjimi očmi in dolgimi skakalnimi nogami; primerjaj lat. Orthoptera 1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
2. navadno ekspresivno kobila, zlasti manjša
3. ploščica na trupu godala ali brenkala, čez katero so napete strune
4. iz pomorstva vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna
STALNE ZVEZE: jamska kobilica, kobilica selka, puščavska kobilica FRAZEOLOGIJA: kot kobilice, skakati kot kobilica ETIMOLOGIJA: ↑kobila
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kobílica -e ž (í) 1. žuželka zelene barve z zelo dolgima zadnjima nogama: po travniku so poskakovale kobilice;
cvrčanje kobilic;
vojakov je bilo kot kobilic 2. nav. ekspr. manjšalnica od kobila: svoje kobilice ne bi dal za štiri konje;
pripeljal se je s črno kobilico 3. vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna; gredelj: teše kobilico / ladijska kobilica; kobilica čolna / položiti, postaviti kobilico začeti graditi ladjo, čoln
♦ glasb. kobilica ploščica na trupu godalnih instrumentov, čez katero so napete strune; zool. kobilica selivka žuželka, ki se v velikih rojih seli in uničuje zelenje, Locusta migratoria
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kobílica -e ž (í) manjš. cvrčanje kobilic; ljubk. osedlati ~o |kobilo|; ~ čolna gredelj
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kobílica, f. dem. kobila; 1) das Stütchen; — 2) die Heuschrecke; zelena k., die grüne Laubheuschrecke oder das grüne Heupferdchen (locusta viridissima), Erj. (Ž.); k. selka, die Zug- oder Wanderheuschrecke (acridium migratorium), Erj. (Ž.), = k. selivka, Cig.; — k. ropotulja, die Klapperheuschrecke, Cig.; — 3) = kobila, der Holzbock, Cig.; — der Dengelstuhl, Cig.; — stol, na katerem stoji žehtnjak, Dol.; — 4) der Saitensteg, der Geigensattel, Mur., Cig., Jan., Zilj.-Jarn. (Rok.), C., Dol.; — 5) das Spinnwirbelhäkchen, SlGor.-C., Vrt., Dol.; pretikati kobilico na perotih, Jurč.; — 6) der Heftelhaken, Cig., Jan., C.; — 7) der oberste (meist lederne) Theil der Peitsche, Mur.; — der erste Ansatz beim Netzgeflecht, Z.; — 8) das Gabelbein (zool., furcula), Cig. (T.); — der Astwinkel, Šol.; — die Scheidewand in der Nuss, Dict.; — der Strahl des Pferdehufes, Dol.; — 9) das Fieber, Guts., Zilj.-Jarn. (Rok.); (prim. kobila 6)).
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kobìlica in kubìlica -e ž kobilica, žuželka: nyegova hrána je pa bila, kobilicze i polſzki méd KŠ 1771, 9; I zdina ſzo zisle kobilicze na zemlo KŠ 1771, 782; i jo je kubilicze ino méd polſzki KŠ 1771, 103
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kobilica [kobílica]
samostalnik ženskega spola- žival kobilica, LATINSKO: Locusta
- majhna kobila
- ploščica na trupu gosli, čez katero so napete strune; kobilica
- kos lesa, na katerega se navije nit
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
kobilica samostalnik ženskega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kobilica1 ž, equella, kobiliza
kobilica2 ž, F6, attelabus, ena v'travi kobiliza, maizekina kobiliza pres peruti; bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma ... kadar je vẛhè popolnoma k'léttanîu, ſe imenuje locuſta kobiliza; cicada, -ae, ṡhkergád, kakòr ena kobiliza, na drevju poje v'rozhini; locusta, -ae, kobiliza
kobilica3 ž, diſsepimentum, -ti, tú ſedlu v'oreihi, ali tá kobiliza v'mei jederzom
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kobilica -e ž kobilica: Muhe, Kobilize im. mn., Komary, inu shabe ſo bile vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ shabe ſo ena shleht slaba ſtuar: she slabishi ſo kabilize im. mn. ǀ v' taiſti desheli je bilu tulikajn kobiliz rod. mn., inu grilu, de vſe kar je bilu obſianiga, inu seleniga ſo bili konzhali ǀ njegova deshela je polna kobilz rod. mn., inu komariu ǀ G: Bug je bil poſlal kobilize tož. mn. ǀ poshle kobilze tož. mn., inu vſe kar je ſeleniga konzhaio ǀ s'beſsedo napauni zevu AEgijpt, s'Kobilzami or. mn., inu s'Komarij
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kobilica -e samostalnik ženskega spola
kobilica -e samostalnik ženskega spola
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kobilica sam. ž ♦ P: 16 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TPs 1566, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603)
Črnovrški dialekt
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kobilica (na perotnici pri kolovratu) gl.
frnclja
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kobilica ► kȯˈbiːlca -e ž
Število zadetkov: 20