lastnorôčen in lastnoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄)
ki ga kdo napiše sam, s svojo roko: lastnoročne opombe; knjiga ima lastnoročno avtorjevo posvetilo / lastnoročni podpis

lastnorôčno in lastnoróčno
prislov od lastnoročen: lastnoročno podpisati; lastnoročno napisana prošnja / pri nadomeščanju originalnega podpisa (na kopiji) Podpis: Peter Klepec, l. r.
// pog. sam, brez tuje pomoči: kovček bom lastnoročno odnesel na postajo; ekspr. lastnoročno ga je vrgel iz hiše

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lastnorôčen -čna -o in lastnoróčen -čna -o (ó; ọ̑) ~a opomba
lastnorôčni -a -o in lastnoróčni -a -o (ó; ọ̑) ~ podpis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lastnorǫ́čən, -čna, adj. = svojeročen, eigenhändig, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.