lés1 -á stil. -a m (ẹ̑) 1. snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmov: pridelek, prirastek lesa / les gori, se napne, vpija vlago; les poka, strohni, se suši; impregnirati les; sekati, skobljati, žagati les; škodljivci uničujejo les; uporabljati les za izdelavo orodja; vrezati črke v les; črviv, preperel, suh, trhel, žilav les; les je grčav, mehek, trd; kos lesa; lastnosti, struktura lesa; obdelava, predelava lesa; vrste lesa; kip je iz lesa; palice iz različnega lesa iz različnih vrst lesa; grče, razpoke v lesu; ne stoj, kakor bi bil iz lesa / bukov, hrastov, lipov, smrekov les / les pod linolejem ne more dihati ne pride v stik z zrakom; rezbariti v lesu iz lesa / mn.: eksotični lesovi vrste eksotičnega lesa; lesovi svetle barve 2. kosi iz te snovi, navadno za določeno uporabo: izvažati les;
spravljati les iz gozda;
spuščati les po drči;
delavci zlagajo les;
kubični meter lesa;
skladovnice lesa na žagi;
trgovina z lesom / gradbeni les za gradnje ali za pomožne konstrukcije; stavbni les za lesene konstrukcije v stavbi; tesani, žagani les; les za kurjavo 3. gozdna drevesa, gozdno drevje: posekati les in ga pripraviti za žago;
pridelovanje drobnega lesa;
sečnja lesa / tak les raste povsod tako drevo, tak grm; goji topolov les topolovo drevje4. nav. mn., knjiž. gozd: les šumi;
veter je bučal skozi lesove;
iti po drva v les;
mračni lesi / les zarašča pašnike
● um. žarg. umetnik tokrat razstavlja samo les umetniške izdelke iz lesa; on je iz drugačnega lesa kot jaz (po naravi) drugačen; pog., ekspr. biti (malo) čez les čudaški, neumen; vznes. Kristus visi razpet na lesu v krščanskem okolju na križu; gostinska soba je vsa v lesu stene so obložene z lesenimi deskami, ploščami; dati na ogenj nekaj blagoslovljenega lesa v krščanskem okolju vejic iz snopa šibja in zelenja za cvetno nedeljo; nar. gadov les grm s celorobimi listi in črnimi plodovi; krhlika; nar. kačji les grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita; nar. pasji ali volčji les grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje; star. popotni les popotna palica
♦ agr. rastni, rodni les; bot. božji les zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; dišeči les prijetno dišeč okrasni grm, Calycanthus floridus; gozd. črni les les iglastega drevja; okrogli les ki se uporablja v svoji naravni obliki zlasti za gradbene namene; pozni les gostejša plast lesa v letnici; prodati stoječi les ali les na panju gozdna drevesa, ki še niso posekana; kem. suha destilacija lesa; les. les dela se krči in širi zaradi sušenja ali vpijanja vlage; jamski les okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih; mehki, trdi les; tehnični les ves les razen drv; pohištvo iz upognjenega lesa omehčanega s parjenjem ali kuhanjem, da se lahko krivi; vezani les vezane in panelne plošče; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino; teh. celulozni les za pridobivanje celuloze
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
lês2 prisl. (é) 1. nar. sem, semle: ne more priti les / kot poziv les pojdi 2. v medmetni rabi, kot klic govedu na levo!: sivka, les / les (k) sebi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
lés -á tudi lés -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv snov. (ẹ̑ ȃ; ẹ̑) ~ se suši; kip iz ~a; grče v ~u; gradbeni ~; hrastov ~; Soba je vsa v ~u |ima stene obložene z lesom|; skup. posekati ~ |drevje|; spravljati ~ iz gozda; števn., neobč. šumenje ~ov gozdov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
lês1 smer. prostor. prisl. (é) pokr. sem, semle: ~ pojdi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
lês2 velel. medm. (é) pokr. na levo: liska, ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
lés -á
m snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmov
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: stoječi lesGLEJ ŠE SINONIM: gozdGLEJ ŠE: prirastek,
prirastek,
prirastek,
palica,
palica,
palica,
destilacija,
destilacija,
palica,
neumen1,
kvasija,
krhlika,
kosteličevje,
kosteličevje,
klimatizirati,
klimatizirati,
jedrovina,
drevje,
drevje,
brogovita,
drevje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024
lés Frazemi s sestavino lés:
bíti [málo] čez lés,
[málo] čez lés
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
lẹ̑s lesȃ m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
lẹ̑s, lẹsȃ, lẹsȗ, m. 1) das Holz, das Nutzholz; trd, mehak l.; jelov, bukov, hrastov l.; iz lesa narediti kaj; — das Holzstück: dva lesova, Notr.; — 2) der Wald, Št.-Mur., Cig., Jan., Npr.-Kres; Les 'mam posekan, In vse je plano, Npes.-Schein.; oče gredo v les, hrastov posekajo, Ravn. (Abc.); temni lesovi, LjZv.; viharji so bučali skozi les, LjZv.; črni l., der Nadelwald, das Nadelholz, Cig., Jan., Kr.; beli l., das Laubholz, C.; mali l., das niederstämmige Holz, Cig.; — 3) božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Šaleška dol.-C., Motnik (Št.)-Navr. (Let.); — kačji l., der gemeine Schneeball, die Baumrose (viburnum opulus), Cig., C., Medv. (Rok.); — nedeljni l. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), C.; — nedeljski l., die Eberesche (sorbus aucuparia), C.; — pasji ali volčji l., die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; pasji l. tudi: der Hartriegel (ligustrum vulgare), Št.-C.; — sladki l., die Lakritze (glicyrrhiza), Cig., Tuš. (B.); — sveti l. = gvajatov l. (guajatum), Tuš. (B.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
lès, adv. iz: le-sem, hieher, Cig., Jan.; Prid', zidar, se les učit, Vod. (Pes.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
les [lẹ̑s]
samostalnik moškega spola- les
- gozd
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
les samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
les m, F
46,
callo, -onis, zokla,
s'léſſa;
centrum, ſréduſt ene rizhy, ena gerzha
v'lejſſi, ali ṡhila v'kameni;
ex ligno, is
leſſa;
laureus, -a, -um, lorberṡki, is lorberṡkiga
liſſá;
lignarius, -a, -um, kar
k'leſſu ſliſhi;
lignator, kateri
leis, ali derva ſéka, ſékazh, ali ſikázh;
lignosus, -a, -um, darvèn, terd kakòr
leis, leſſu glyh;
lignum, leis, polénu, hlod, povirik, krepel, drivú;
thryps, -pis, en
v'leiſſi zherv, kateri ta
leis ṡkuṡi prejéda;
vitis luxurians, terta, na kateri je prevezh
liſſá, ali groṡdja;
xylophagus, -gi, en zherv
v'leiſsi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
les -a m les:
slatu je shlahtnishi, kakor je lejſs im. ed., ſrebru, inu shkerlat ǀ kameine, inu lejſſ im. ed. tulikajn vela, kakor je velal ob zhaſſu Numa Pompiliusa ǀ Sturi ſi en zholn is lohkiga leſſa rod. ed. ǀ leſſà rod. ed., inu kamejna v' desheli nemanka ǀ s'frishniga lejſà rod. ed. je ſvoje della dellal, de vſe kar je ſturil je puklaſtu ratalu ǀ Iſak je bil poſtaulen na butaro tiga liſſa rod. ed., kir je imel offran biti ǀ ſedem cellih lejt je dershal 30000. deluuzu, de ſo lejs tož. ed. sa tempel sekali ǀ Na leſſu mest. ed., v' tem kir Mojſſes ſvojo palzo v' te grenke, inu ſmerdezhe shterne poſtavi (cedrov) les iz (hriba) Libana les libanonske cedre:
krish je bil od lejſſa is libana rod. ed. ǀ veſsla inu driveſſa ſo bile is cedraviga leſsà is hriba Libana rod. ed. → Liban
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
les -a
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
les sam. m ♦ P: 16 (TT 1557, TR 1558, TL 1561, *P 1563, TPs 1566, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
lés lesá m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
lés -á m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
lés lesá m
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
lés -á m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
les
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
les
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
les ► ˈlėːs ˈlėsaː m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
lés lesá
samostalnik moškega spolales
[cọ́ːkle sa ƀˈle] z ləsàː spọ́ːđa m̥ pa ˈwən [...] stẹ́ːsane
Aix-les-Bains -a [éks-le-bén] m, zem. i. (ẹ̑-ẹ̑) |francosko mesto|: v ~uaixlesbainski -a -o (ẹ̑)Aixlesbainsčan -a m, preb. i. (ẹ̑)Aixlesbainsčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
brézov lés -ega lesá m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
búkov lés -ega lesá m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
ciklopórni lés -ega -á m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
čez lés povdk. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024
difúzno porózni lés -- -ega -á m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
diskolorírani lés -ega -á m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
fosílni lés -ega lesá m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
jávorov lés -ega lesá m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
jesénov lés -ega lesá m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
káčji lés -ega -á m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
kaméni lés -ega lesá m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
kásni lés -ega -á m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
kompresíjski lés -ega -á m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
kraljévski lés -ega -á m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
leopárdski lés -ega -á m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
lés gvajákovca lesá -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
limónski lés -ega -á m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
masívni lés -ega -á m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
mêhki lés -ega -á m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
mêhki lés -ega -á m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
natézni lés -ega -á m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
obróčasto porózni lés -- -ega -á m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
okamnéli lés -ega lesá m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
okremenéli lés -ega lesá m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
okremenjêni lés -ega lesá m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
opalizírani lés -ega lesá m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
polétni lés -ega -á m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
pôlni lés -ega -á m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
pomladánski lés -ega -á m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
pôzni lés -ega -á m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
premógasti lés -ega lesá m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
ráni lés -ega -á m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
raztréseno porózni lés -- -ega -á m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
reakcíjski lés -ega -á m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
Rešeno drevo, rešeni lesZanima me, kako na področju oblikovanja pohištva poimenovati drevje, ki ni bilo posekano z namenom pridobivanja lesa, ampak zaradi sanacijskih, sanitarnih ali drugih vzrokov, npr. spora med sosedi, gradnje nove hiše. Gre predvsem za drevje, ki raste v urbanem okolju. Angleški termin je salvaged tree . Ustrezno poimenovanje se mi zdi rešeno drevo , saj se drevo, ki je z vidika industrije oz. množične proizvodnje neuporabno, uporabi za izdelavo unikatnega pohištva.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
róžnati lés -ega -á m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
róžni lés -ega -á m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
silificírani lés -ega lesá m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
stísnjeni lés -ega -á m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
ténzijski lés -ega -á m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
tláčni lés -ega -á m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
tŕdi lés -ega -á m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
tŕdi lés -ega -á m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
upógnjeni lés -ega -á m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
vênčasto porózni lés -- -ega -á m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
zébrasti lés -ega -á ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
zgódnji lés -ega -á m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
zoglenéli lés -ega lesá m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
želvovínasti lés -ega -á m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.