már1 -a m (ȃ)
1. v povedni rabi izraža skrb, ukvarjanje s čim: pohajkuje, otroci pa ji niso mar; služba mu je malo mar; star.: našim prednikom pomorstvo ni bilo na mar; naše ponudbe ni jemal v mar; okrožnice nima nihče za mar; nižje pog., ekspr. kmetija mu je figo mar
// ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: mar mi je, naj reče, kar hoče; ni mu mar, kaj ljudje mislijo
 
ekspr. da bi koga vprašal za svet, mu še na mar ne pride izraža močno zanikanje
2. zastar. skrbnost, vnema: delo je opravil z njemu lastnim marom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

mar2 člen.
1. uvaja vprašanje; ali1mar tega res ne veste? mar nas boš zapustil?
2. v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: si mar moj varuh, da bi ti morala vse povedati? / ali sem mar jaz kriv?

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

màr3 in már člen. (ȁ; ȃ)
1. izraža željo po nasprotnem; rajši: kaj hodiš na tekme, mar bi se doma učil / mar bi bil tam ostal, saj vidiš, da te tu ne marajo
2. zastar., z vprašalnim zaimkom izraža ugibanje; neki2vprašal je, kdo je mar ta človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

màr in már primer. prisl. (ȁ; ȃ) rajši: Kaj pohajkuješ okrog, ~ bi se učil za izpite; ~ bi bil ostal tam, tu je veliko slabše

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

mar vpraš. člen., poud. ~ tega res niste vedeli |ali|; Si ~ moj šef, da mi boš ukazoval

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

már1 -a m, pojm. (ȃ) zastar. Delo je opravil z ~om s skrbnostjo, z vnemo; star. jemati kaj v ~, imeti kaj za ~ skrbeti za kaj, ukvarjati se s čim, upoštevati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

már2 povdk. (ȃ) komu Samo popiva, otroci mu niso ~; Služba jim je malo ~; ~ mi je, naj se znajde

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

már1 člen.
GLEJ SINONIM: ali2, rajši

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024

már2 povdk.
GLEJ SINONIM: zanimati
GLEJ ŠE: upoštevati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024

már Frazemi s sestavino már:
bíti már kot [za] lánski snég

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

mȃr prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

mar, m., Cig., Jan., pogl. mar, adv., maranje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

mȃr, I. adv. 1) m. mi je koga, česa, ich kümmere mich um jemanden, etwas, es kümmert mich jemand, etwas; najemniku ni mar ovac; kaj je tebi tega mar? was geht dies dich an? tega mi ni mar, das interessiert, kümmert mich nicht; dela mu ni bilo mar, Levst. (Zb. sp.); mar vam bodi božjega glasa, kümmert euch, gebt acht auf Gottes Stimme, Ravn.-Mik.; kaj mi je brata mar! Bruder hin oder her, Cig.; — Ni rožam mar cvetet', Preš.; — mar me je koga, česa; malo ga je zasmehovavcev mar, er kümmert sich wenig um die Spötter, Ravn.-Mik.; — mar mi je za koga, kaj; najemniku ni mar za ovce, Cig.; komu je kaj mar za to? wer hat sich darüber aufzuhalten? Cig.; — mar mi je kaj; to tebi nič mar! das geht dich nichts an! to bodi tebi mar! das ist deine Sache! Cig.; mar mi je to! (iron.) als ob mir etwas daran gelegen wäre! M.; komur je zdravje mar, wem die Gesundheit lieb ist, Cig.; učenje mu ni nič mar, Polj.; — na m. mi pride, es kommt mir in den Sinn, C.; rekel mi je nekdo, pa mi ne pride na mar, kdo, Polj.; na mar mi hodi kaj, es drängt sich mir ein Gedanke auf, ich denke an etwas, ich habe ein Verlangen nach etwas, Polj.; v mar mi je kaj; v mar mi ni bilo, da je petek, ich dachte nicht daran, dass, Polj.; le igrače so mu v mar, Polj.; v mar jemati, berücksichtigen, Cig., Z.; — 2) lieber, vielmehr, eher; kaj bi se učil, mar se igram! was soll ich lernen! lieber spiele ich! kaj bi čakal! mar odidem; mar molčati, kakor opravljati, lieber schweigen als verleumden, Cig.; mar bi bil šel! du hättest lieber gehen sollen; učen ali mar velik mož, ein gelehrter oder vielmehr ein großer Mann, Cig.; ni dobička, mar izguba, C.; — II. màr, conj. v vprašalnih stavkih: denn, etwa; je mar pri Bogu kaj nemogočega? Ravn.-Mik.; se mar grozdje po trnju bere? Ravn.-Mik.; ali mar ne veš? C.; prim. stvn. māri: unmāri, gering geachtet, gleichgiltig, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

mar [mȃr] povedkovnik

izraža skrb, ukvarjanje s čim; mar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

mar prim. mari 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

mar1 čl. ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

mar2 zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

mar

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

marˈmar in ˈmaːrė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

bíser de la már -a -- -- -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

Je mar »ajdova kaša« pravilno tvorjen izraz?

Danes sem odkril jezikovno svetovalnico ISJFR in moje vprašanje, s katerim se ukvarjam že kaj nekaj časa, je končno našlo svoje mesto. Vprašanje pa bi rad pričel z obrazložitvijo, kako sem do njega sploh prišel.

Že v času na osnovni in srednji šoli so me učiteljice slovenskega jezika večkrat opomnile, da se zjutraj nisem zaspal, temveč sem preprosto zaspal, saj da glagol v tem primeru ni povratno svojilen. Meni se je stavek Opravičujem se, ker zamujam, zaspal sem. slišal nadvse čudno, kakor tudi ostalim sošolcem in sošolkam, ki so prihajali iz Celja ali okolice. Pri nas se glagol zaspati namreč uporablja ob večerih, ko se odpravljamo spat, medtem ko glagol zaspati se pomeni, da smo se zbudili kasneje, kot je bilo predvideno. Od tu dalje neprestano razmišljam, kdo v jeziku postavlja normo, jezik ali človek? Menim, da so t. i. dialekti jeziki sami po sebi in notranjega pomena, ki ga govorec pripiše neki besedi ali izrazu ne gre omejiti z normo, ki jo je kasneje postavil neki govorec drugega dialekta, češ da se sliši smešno in zato ne more biti del zbornega jezika. Samo v razmislek.

Zaznamovan s tem glagolom sem večkrat prišel v situacijo, kjer je slovenska jezikovna norma govorila tako, živ in govorcem lasten jezik pa spet drugače. In v tem znamenju sem ob rednem kupovanju ajdove kaše naletel na problem: Le zakaj se nihče ne ukvarja z ustreznostjo prilagajanja pridevnika samostalniku? Ajdova kaša?! Od kdaj je ajda moškega spola? Kot očitno je že lahko.

In sem povprašal prijatelje. "Ajdina kaša pač ne more biti," je odgovoril prvi, "saj bi vendar ajdina kaša pomenila svojilnost, in sicer da ta ajda pripada osebi po imenu Ajda." Tega odgovora nisem mogel jemati resno, saj mi je bilo nadvse smešno, da je ta bil mnenja, da sam te možnosti že nisem pretehtal. "Res je čudno. Sama ne to nisem nikoli pomislila," je odgovorila druga in se nasmehnila. Nato pa me je prešinila zamisel. Pravzaprav bi se t.i. ajdovi kaši moralo reči ajdna kaša. Ta oblika pridevnika je edina res pravilna in menim, da bi morali to upoštevati. Besedna zveza ajdova kaša se namreč ne sklada z nobenim temeljnim načelom slovenskega jezika. Ajda je samostalnik ženskega spola, ajdova pa je pridevnik, ki nakazuje na samostalnik moškega spola. Zdi se mi čudno, da tovrstve pogovorne različice ostajajo v pravilni zborni rabi, medtem ko se glagola zaspati ne sme uporabljati v povratno svojilni obliki.

Kaj pa Vi menite?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

mar.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
marec

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

mari povedkovnik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

Pregibanje imena »Lloret de Mar«

Zanima me, kako bi pregibali špansko mesto Lloret de Mar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

Število zadetkov: 24