martínčkanje martínčkanja samostalnik srednjega spola [martínčkanje] ekspresivno izpostavljanje sončnim žarkom
ETIMOLOGIJA: ↑martinčkati se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
martínčkanje -a s (ȋ) glagolnik od martinčkati se: vreme je kot naročeno za martinčkanje;
martinčkanje na jesenskem soncu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.