možáto nač. prisl. -ej(š)e (á; á) poud.: ~ zagovarjati svoje prepričanje |odločno, pogumno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

možáto prisl.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

možàt -áta -o prid. (ȁ ā) nav. ekspr.
1. ki ima odločnost, pogum: možat človek
// ki izraža odločnost, pogum: možat značaj; možata zrelost / možat pogovor; možata beseda / možato dejanje
2. močen: njegove možate roke; možata postava / bil je velik in možat

možáto prisl.:
možato izpolnjevati dolžnosti; možato se je tam postavil; možato zagovarjati svoje prepričanje

možáti -a -o sam.:
veljal je za možatega; reči kakšno možato

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.