múčno1 nač. prisl. -ej(š)e (ú; ú) Čas se je ~ vlekel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
múčno2 povdk. (ú) poud. ~ je bilo vse to gledati |neprijetno|; poud. mučno komu ~ mu je bilo, ko so ga vsi spraševali |nadležno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
múčno1 nač. prisl. izraža, da kaj poteka tako, da povzroča veliko zadrego, napetost SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024
múčno2 povdk. izraža stanje, ki ga kdo doživlja kot neprijetno, zoprno SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024
múčen -čna -o prid., múčnejši (ú ū) 1. ki zaradi neprimernosti povzroča veliko zadrego, napetost: pretrgati mučen molk;
prepir je bil za nevtralnega opazovalca zelo mučen / zaiti v mučen položaj; sam ni vedel, kako bi rešil to mučno zadevo / odgovor je napravil mučen vtis zelo neprijeten2. ki povzroča veliko neugodje, trpljenje: mučni spomini;
vztrajal je v mučni legi, da bi vse videl;
zaradi slabotnosti ne bi prenesla mučnega izpraševanja / v osmrtnicah po mučni bolezni nas je zapustil naš dragi oče / življenje je občutil kot mučno breme hudo, težko// poln težav, trpljenja: pripravljal mu je mučne dneve; mučno življenje 3. ki zahteva dosti napora, truda, potrpljenja: začel se je najbolj mučen del poti;
od mučnega gledanja so se mu oči solzile;
mučno ponavljanje;
dolgo, mučno reševanje múčno
1. prislov od mučen: mučno ponavljati; čas se je mučno vlekel
2. ekspr., v povedni rabi izraža neprijetnost česa: mučno je bilo gledati, kako vse propada; mučno je govoriti o teh stvareh
// s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodje, zadrego: mučno mu je bilo, ko so ga vsi gledali in izpraševali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.