Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nasúti -sújem dov., nasúl in nasùl (ú ȗ)
1. spraviti kam kaj sipkega, drobnega: nasuti grah v posodo; nasula je za pest soli; brezoseb. snega je nasulo do gležnjev; pren., ekspr. nasula jim je veliko novic o njem
● ekspr. nasuti komu peska v oči zavestno prikriti, zamegliti komu resnico
2. narediti kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: pot so že nasuli; na debelo nasuti s peskom
// z nasipanjem narediti kaj višje: zemljišče je treba na tem mestu še nasuti

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nasút -a -o (ȗ) plast ~ega gramoza
nasúti -a -o (ȗ) ~a cesta
nasútost -i ž, pojm. (ȗ)

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nasut deležnik

PRIMERJAJ: nasuti

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nasut del. ♦ P: 1 (TAr 1562)
Število zadetkov: 4