Ne simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Ne, simbola za element ↑neon
nè1 člen., neposredno pred osebno glagolsko obliko ne (ȅ)
I.
1. s povedkom zanika glagolsko dejanje: ne grem; ne bodo ga ujeli; ne vem; ekspr. take priložnosti nisem in ne bom imel več / o tem bi rajši ne govoril; ne bi ga rad srečal / pri zanikanih zaimkih in prislovih se nikalnica pred glagolom ponovi: nič ne pomaga tajiti; nas ne vpraša nihče; iz njega ne bo nikoli nič; nikoli več ga ne srečam / v zanikanem stavku je predmet neposredno prehodnega glagola v rodilniku: sosedovi še nimajo avtomobila; tu ne prodajajo zelenjave / nedoločnikov predmet je
a) v rodilniku, če je povedek glagol nepolnega pomena: noče prodati posestva; ne mara delati nadlege; ne morem dobiti zveze; ne sme kaznovati otrok
b) v rodilniku ali tožilniku, če je povedek glagol s polnim pomenom: ne bojim se povedati resnice in resnico / če je predmet pred zanikanim povedkom, je pogostejša raba rodilnika tega dela ne mislim prevzeti
c) v tožilniku, če je nedoločnik v stavku osebek: ni naša naloga iskati krivce; napako obsojati ni težko / kadar izraža zanikani glagol biti nenavzočnost osebka v stvarnosti, je ta v rodilniku: očeta ni doma; danes me ne bo na večerjo; vrnitve k staremu ni in ne more biti / tožilnik mere ostane tudi za zanikanim povedkom: ne meri niti dva metra; še eno leto ni vzdržal / ne upoštevaje dejstva; ne daleč od hiše nedaleč
// z velelnim naklonom izraža prepoved: ne bodite malomarni; ne hodi po sredi ceste / v zanikanem velelniku se rabi nedovršnik namesto dovršnika tudi za enkratno prepoved zdaj ne hodi na sonce / od njega ne jemlji ničesar ne vzemi ničesar / pog., z nedoločnikom: le ne obupati; ne me strašiti
// v zvezi z naj izraža omiljeno prepoved ali željo, da se kaj ne zgodi: naj se ne prenagli / oče želi, naj ne bi začeli, dokler sam ne pride
2. z drugim stavčnim členom izraža nasprotje, izključevanje: popustiti mora on, ne ona; ne meni, tebi bo žal; ti mikrobi povzročajo drugačno, ne alkoholno vrenje / vrnil se je še ne deset minut potem / to je izjema, ne pravilo / elipt. pametno ali ne, tako bom naredil
3. poudarja nasprotni pomen: vaš otrok ni neumen, samo učiti se noče; ni slabo, kar si naredil / ne dosti vredno blago; ne nazadnje sem tudi jaz tukaj; obhajale so ga ne preveč prijetne misli; hitro ukrepa, pa ne nespametno zelo pametno
4. izraža popravek: bil je nekakšen upravnik, ne upravnik, kdove kaj je bil; ura je pol devetih, ne, že skoraj devet / lahko spet prideš, samo ne jutri
// izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo: on mi je bil prijatelj, ne, oče; ne enkrat, desetkrat sem ti razložil
5. v vprašalnih stavkih izraža domnevo, ugibanje: ali ni tisti mož tvoj stric; pog. ga ne bi kozarček / recite, ali ne bi hoteli sodelovati; pa reci, če ni lep
// v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: kdo bi se ne jezil; ali vam nisem rekel, da se nanj ne zanašajte; kaj bi ne vedel, saj že vsi govorijo o tem / elipt. poznaš ga, kaj bi ga ne; saj še ni ura osem. O, kako da ne / si zadovoljen? Kako da ne da, seveda
// izraža ukaz, grajo: presneti otrok, ali ne boš jedel; kaj te ni sram, da se potepaš; ali ne boš tiho
// izraža nejevoljo, presenečenje: kaj še nisi napisal naloge; ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pride obisk
// elipt. izraža pričakovanje pritrditve: lepa stvar, ne; zdaj gremo pa domov, ali ne; to se ti je samo zareklo, ne res / pa ne, da iščeš mene menda iščeš mene
II. elipt.
1. izraža zanikanje, zavrnitev; ant. da1: si ti poklical? Ne; ali je knjiga tvoja? Ne, izposojena; si že truden? Še ne / okrepljen: ali se ga kaj bojiš? Prav nič ne; nikakor ne, res ne, še malo ne / s povzetjem: ne hodi tja, nikar ne; ne bom več pil, jaz že ne; ne vdamo se, za ves svet ne / s povzetjem na začetku: ne, tega ne verjamem; oh ne, saj ni res
2. zanika trditev prejšnjega stavka: on zna govoriti, ti pa ne; še danes bo dež. Upam, da ne
// zanika ves stavek: moral bi delati, ne pa, da pohajaš; tega pa ne, da bi pomagal, še nagaja / ne, da ne bi hotel priti, ampak ne more
III.
1. kot dodatna nikalnica krepi zanikanje s poudarjenim izključevanjem: ne popusti tudi za las ne / ne dam mu ne dinarja; ne kaplje ni polil; ne za hip se ni pomišljal; on ni ne mlad in tudi ne zdrav / o tem se mu še sanja ne o tem nič ne ve / pog.: ni ne bolan; ne laže pa ne
2. kot pleonastična nikalnica, v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje osebne prizadetosti: ne maram ga v hišo, da mi nazadnje še česa ne ukrade; boji se, da bi mu brat ne umrl, da mu brat ne umre boji se, da bi brat umrl / malo je manjkalo, da ga ni povozil skoraj bi ga (bil) povozil / počakal bom, dokler ne pride tako dolgo, da pride
// v zvezi razen če ne izraža izvzemanje: gremo v hribe, razen če se ne bojiš; pride, razen če se ne premisli pride, če se ne premisli; pride, razen če se premisli
IV. v vezniški rabi
1. navadno v zvezi ne samo, ne le – ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal / če je nikalnica pred povedkom in ločena od samo, le, se rabi tožilnik ali rodilnik: ne prodaja samo hišo ali hiše, ampak tudi vrt; nima samo brate ali bratov, temveč tudi sestre / če se nikalnica ne nanaša na povedek, se rabi samo tožilnik ljubi ne le delo, ampak tudi razvedrilo
2. v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi potrkal / predmet je v tožilniku odšel je, ne da bi bil spregovoril besedico
3. za izvzemanje
a) v zvezi ne (drug) kakor: na hribu ni drugega kakor trnje / nič ni lepšega kakor zvestoba
b) elipt., v zvezi če ne: tam upa najti, če ne sreče, pa vsaj mir; naletel je, če že ne na odpor, pa vsaj na zaničevanje / kaj sem hotel drugega, če ne molčati; kdo drug, če ne on, bi si to upal samo on / stalo bo tisočak, če ne več / se bo že premislil. Pa če se ne
4. elipt., v zvezi če ne za izražanje grožnje: pridno se úči, če ne ...; tiho, če ne ...
V.
izraža začudenje, presenečenje: ne, to je pa res imenitno; ne, da je kaj takega sploh mogoče; ne, kaj vse ti ne veš; ne, se je začudil
● ekspr. fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne brez obotavljanja, urno; ekspr. ne bodi, ne bodi, kdo ti bo verjel izraža začudenje, zavrnitev; ekspr. da te ni sram izraža začudenje, ogorčenje; ekspr. take zime pa še ne izraža močno začudenje; ekspr. lep ali ne, meni je všeč tak, kot je; sprašujete, ali se strinjam: da in ne delno se strinjam, delno pa ne; ekspr. vsi mu prigovarjajo, on pa ne in ne se trdovratno upira, noče; ekspr. če ne, pa ne izraža sprijaznjenje z nastalim položajem; ekspr. zaradi nje ti bo večkrat žal kot ne ti bo gotovo pogosto žal; elipt. hvala! Ni za kaj izraža vljudnostni odgovor pri zahvali; pog. to ravno ne izraža, da trditev sogovornika ni v celoti sprejemljiva; ekspr. le tega ne izraža svarilo, prepoved; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; ekspr. da mi ne hodiš po travi izraža prepoved; ekspr. ne more pa ne more verjeti poudarja zanikanje; ekspr. da se je oženil? Kaj ne poveš izraža začudenje, presenečenje; ekspr. kaj vse ne pride na dan izraža začudenje, presenečenje; ni rekel ne da ne ne ni povedal svoje odločitve; ves dan sem dobre volje. Ne bi rekla zdi se mi, da nisi; pog. če se je vrnil? Ne da bi (jaz) vedel mogoče, ne vem; ekspr. verjemi ali ne, tako je bilo izraža odločno trditev; ekspr. ali me misliš tudi ti zapustiti? Veš da ne izraža odločno zanikanje, zavrnitev; sam.: omahovati med da in ne; odgovarja na kratko z da in ne; odločen ne; ekspr. izreči svoj ne odkloniti; prim. bi, biti2, hoteti, imeti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

nè2 in ne vez. (ȅ)
v vezalnem priredju za vezanje zanikanih, navadno pojmovno sorodnih stavčnih členov ali stavkov: ne bo ga danes ne jutri; nima očeta ne matere / ni pozdravil ne odgovoril; nisem ga videl ne slišal
// ekspr., v zvezi ne – ne za poudarjeno izključevanje pri vezanju takih stavčnih členov ali stavkov: ne zna ne brati ne pisati; ne jaz ne ti ne bova odgovarjala / ne eden ne drugi ni bil izvoljen; tega ni storil ne Janez ne Lojze / nisem ga ne videl ne slišal / ne zadrži ga ne dež ne burja ne mraz / pri naštevanju se piše tudi z vejico po njej nima nič: ne ust, ne oči, ne nosu, ne las
● ekspr. ni rekel ne bev ne mev prav nič; ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal; ekspr. nadlog ni ne konca ne kraja zelo dolgo trajajo, jih je veliko; ekspr. zanjo ne mara ne malo ne dosti prav nič; ekspr. ne more ne naprej ne nazaj ne more se premakniti; nima nobene možnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Ne
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ne samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
neon
IZGOVOR: [nə̀é], rodilnik [nə̀é] in [èné], rodilnik [èné]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

nê varianta nik. člen. ne pred bi (é) Tega ~ bi hotel

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

nè in ne prir. vez. (ȅ) v vezalnem priredju, v nikalnih stavkih Nima očeta ~ matere; Ni pozdravil ~ odgovoril; Nisem je videl ~ slišal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne [poudarjeno nè] nik. člen.; pred ..bi (nê bi), pokr. pred ..čem nê../né.. (pokr. nêčem, néčem); v zvezi s hočem, imam varianta n.. (nóčem, nímam); pred ..sem varianta ní.. (nísem); pri nik. zaim. nič v im./tož. varianta nì.. (nìč); pred izpuščenim glag. poudarjeno nè (On ve, jaz pa ne; Ti si doma, jaz ne; Si bil tam? -Ne.) ~ vem, kaj je temu otroku; Vrnil se še ~ bom; Oče tega ~ ve; namesto tož. predmeta zahteva rod. Staršev ~ spoštuje dovolj; namesto osebka v im. zahteva glag. biti sem s pomenom 'obstajati', 'nahajati se', 'dogajati se' smiselni osebek v rod. Naše hiše ~ bo več tam; Te težave kmalu ~ bo več; Sejma ~ bo več v Kranju; Niti ●dveh minut te ne bom čakal → dve minuti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Ne -- [ené] m, simb. (ẹ̑) kem. neon

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

nè1 vezal. vez.
za vezanje zanikanih, navadno pojmovno sorodnih stavčnih členov ali stavkov
SINONIMI:
niti ne, niti1, star. ni2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024

nè2 člen.
1.
nik. člen. izraža zanikanje, zavrnitev
SINONIMI:
knj.izroč. naa, knj.izroč. nak, knj.izroč. naka
2.
poudar. člen., pred zanikanim povedkom izraža podkrepitev trditve
SINONIMI:
ekspr. figo, pog. naa, knj.izroč. nak, knj.izroč. naka
GLEJ ŠE SINONIM: kajne
GLEJ ŠE: upreti se, upreti se, seveda, kajne, da3

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024

nè Frazemi s sestavino nè:
ne rêči ne dà ne nè, odgovárjati z dà ali nè, odgovoríti z dà ali nè

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

nȅ člen.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

nè, part. 1) nicht; (v nikalnih stavkih stoji vselej pred glagolom ali pomočnim glagolom: ne govorim; ne bom govoril; govoril ne bom; v pogojnem naklonu stoji tudi za besedico "bi": on ne bi mogel, on bi ne mogel; — z nekaterimi glagoli [biti, hoteti, imeti] se druži v sedanjem času v eno besedo: nesem, nečem, nemam: ako je v stavku ena ali več zloženih nikalnic, mora vselej še nikalnica "ne" pred glagolom stati: nihče me ne vidi; nikjer nikogar ne vidim); — kaj ne? nicht wahr? — ne — ne, weder — noch; ni ga ne v dnevi ne v zemlji (= nikjer ga ni), Banjščice-Erj. (Torb.); — ne le, ne samo — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — ne da bi, ohne dass, ohne zu; šel je od nas, ne da bi bil črhnil besedico; anstatt dass, anstatt zu; ne da bi naše pravice branili, bratijo se z nasprotniki; geschweige denn; ne da bi ga pozdravil, še pogledal ga ni, er hat ihn nicht einmal angesehen, geschweige denn gegrüßt; prim. da I. 4); — ne da bi, ja nicht; ne da bi ga tepel! prügele ihn ja nicht! ne da bi pozabil! vergiss ja nicht! — 2) strinja se v eno besedo z adjektivi in substantivi ter jim daje nasprotni pomen: un-, Un-; nedolžen, unschuldig; nesrečen, unglücklich; nevihta, das Ungewitter; v mnogih novejših takih izrazih samo le zanikuje pomen: neduhovnik, der Nichtpriester, der Laie.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne [ne] (na) členek

na

PRIMERJAJ: ne – ne

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne členek

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ne (n') člen., F408, alaternus, enu drivú, kateru ima perje kakòr olika, obeniga ſadu na neſſe; asymbolus, -li, kateri n'hozhe zèhe platiti, zèhe ne daje, ſabſtoin zèha; barba impena, ne pozheſſana brada; blaesus, ſhlekedraviz, kateri teṡhku govory, ali nemore eniga puṡhtoba ẛrezhi; carere, neimeti; discredere, neverjeti; falsiparens, ne pravi ozha; idiota, -ae, en zhlovik, kateri nyzh ne ṡna; ignorans, -tis, neumni, kateri nyzh neṡná; ignorare, neṡnati, nevméti; illachrybilis, nevſmilen, kateri ne mara ṡa jokanîe; mutus, -a, -um, mutaſt, kateri nemore govoriti; nolle, nehotéti; nolo, n'hozhem; non audere, neſmeiti; non curare, nemarati, neroditi; popa, -ae, debeliga trebuha, en madál zhlovik, kateri vſeṡkuṡi jei, inu mu nyzh natekne; renuere, odpovédati, s'glavó ṡnaminîe dati, de n'hozhe, ſe upirati; renuit, je odpovédal, n'hozhe; reses, dis, lein, tragliu, kateri li poſida, inu n'hozhe délati; sethim, vel setim, tá neſtrohlivi leiṡ, kateri tudi n'hozhe goréti. Exod:25.v.5; sine, pres, ne; prim. hoteti 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne člen. ne: latinske, ali nemshke beſsede ne bom meſhal ǀ Jeſt h' temu nezh ne rezhem ǀ Oh! Oh! ne, ne Pater ǀ Menite de letu je sadoſti? Nè ǀ Kadar bi Faraon ſvoje pregrehe premiſlil, bi na bil taKu oſtru taiste nedolshne ſodil ǀ druge s. skriunosti na imenuje prezhudne, temuzh ſamo to danashno ǀ aku tudi ſerce ijm n'offraio ǀ de vam ſe nobo godilu, kakor uni sheni

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne členek

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne1 vez. ♦ P: 23 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, TPs 1579, DC 1579, TT 1581-82, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne2 čl. ♦ P: 52 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, BTa 1580, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, MS 1593, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne3 [del besed. zveze] – ♦ P: 3 (JPo 1578, TPo 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne4 [3. os. ed.] gl. biti 2, ne 2 ♦ P: 1 (TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne5 gl. na ♦ P: 5 (TC 1550, *P 1563, JPo 1578, TfC 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne ► ˈne prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Ali so imena družabnih omrežij (»Facebook«, »Twitter«) lastna imena ali ne?

Za imena družabnih medijev (Facebook, Twitter ...) ste že odgovorili, da se pišejo z veliko začetnico. Ali ne bi bila po SP 2001, člen 147 primernejša mala začetnica? Zanima me tudi, ali zapišemo na Youtubu ali na Youtubeu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Ali z besedo »učenec« označujemo zgolj osnovnošolske otroke ali niti ne?

Vprašanje zastavljam kot tujka, ki ji je slovenščina drugi jezik ... V zgodnji fazi učenja jezika sem se namreč naučila, da se beseda učenec/učenka uporablja v primeru, ko govorimo o osnovnošolcih, v primeru srednješolcev se uporablja izraz dijak, potem pa študent. Sedaj pa se sprašujem, ali je to res, ali je samo moje zmotno prepričanje? Zelo konkretno me zanima, kako je s tem v kolektivni zavesti Slovencev, - torej, ko slišijo besedo učenec, ali pomislijo na osnovnošolskega otroka, ali ni nujno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Besede »plesnost« ne najdem v SSKJ

Besede plesnost v slovarju SSKJ nismo našli. V leksikonu Ples je plesnost opredeljena kot:

1) plesna sposobnost, ki se kaže v ustvarjanju gibnih, ritmičnih prostorskih in dinamičnih sestavin plesa, v gibnem dojemanju in obnavljanju teh sestavin ter v sposobnosti zaznavanja in doživljanju plesa kot izražanja, ustvarjanja in sporočanja s plesom. …; 2) estetika plesnega telesa; 3) kvaliteta glasbe, plesnega glasbenega motiva, plesnega glasbenega inštrumenta.« (Ples, Leksikoni CZ 1990)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Biti ali ne biti?

Biti ali ne biti? Bi lahko rekli, da gre za (glagolsko) priredno besedno zvezo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

bóg ne dàj nik. člen. zv. (ọ̑ ȁ) poud. ~ ~ ~ odpovedati komu |nikar, ne|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

če nè vez.
GLEJ SINONIM: sicer1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024

Dvojno zanikanje in glagoli zavračanja (»preprečiti da (ne) bi«)

Kaj je pravilno ? S cepljenjem preprečimo, da bi zboleli. S cepljenjem preprečimo, da ne bi zboleli.

Pri čemer vsebinsko menim, da cepljenje pomaga pri ohranjanju zdravja posameznika. Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Fraza »ne rabiš« v zvezi z glagolom

Te dni se na eni od komercialnih radijskih postaj vrti reklama, v kateri slišimo stavek Za naravno kozmetiko se ne rabiš pripeljat na Kras. Tukaj me zelo moti raba glagola rabiti. Frazo se dokaj pogosto sliši tudi drugje. Ali je sploh pravilna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Je beseda »puberteta« termin ali ne?

Zanima me, če je beseda puberteta obravnava kot termin, glede na to da je v slovarskem sestavku ne najdemo v terminološkem gnezdu, ampak ima le posamezne kvalifikatorje pred razlagami?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Je za »d. d.« vejica ali ne?

Je za d.d. vejica ali ne?

Družbo Mercator, d.d. sem skupaj s kolegicami in kolegi vodil ...

Družbo Mercator, d.d., sem skupaj s kolegicami in kolegi vodil ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Je zveza »danes teden« podredno zložen stavčni člen ali ne?

Ali je v spodnjem primeru prislovno določilo časa podredno zložen stavčni člen ali ne? Če je, kaj je jedro in kaj prilastek?

Danes teden me ne bo v službo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Kaj črkovalnik podčrta in česa bi ne smel?

Zakaj črkovalnik ne podčrta besede črkovalnik, podčrta pa pridevnik črkovalnikovo? Kaj bo naredil, če napišem črkovalniško? Podčrta. Pa črkovalsko? Podčrta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

kaj ne prisl., nunquid, kai ne, bode li

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

kratko prisl. kratko: Chriſtus hitru, inu kratku ijm odgovori kratko in malo kratko in malo: Ali Bug ym odgovori, de kratku inu malu n'hozhe shnymi pojti ǀ onij kratku, inu malu n'hozheio vezh praviga Boga molit ǀ brat pak lete nej kratku, inu malu hotel shlishat kratko ne sploh ne, nikakor: Kaj menite Nem. Nem., de Chriſtus je njemu nebeſſa dal sabſtoin? kratkune ǀ Morebit de miſli ta greshni ſvejt Konzhati? Kratku ne

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

le ne nemarno [lȅ ne nemárno] medmetna zveza

uporablja se za spodbujanje k živahnejšemu, hitrejšemu delovanju

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Nagovor v pismu: ime izpišemo ali ne?

Če pišemo nekomu, ki mu je ime Ime Priimek, ali je nevljudno oz. neobičajno, če ga nagovorimo »Spoštovani g. Ime Priimek« ali je bolje uporabiti nagovor brez imena »Spoštovani g. Priimek«.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne- predpona

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

nê.. varianta nik. člen. ne (é) pokr. nêčem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

nè.. predp. obr. (ȅ) |zanikan, nasproten| nèvoják, nèdúh, nèhumaníst, nèupoštévanje, nèvéra; nèrjavèč, nèavtohtón; nèlepó, nèpočási

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

né..1 nedol. zaim. predp. obr. (ẹ́) nékaj, néki, nékdaj; pokr. nékdo; prim. ne..2

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne..1 [poudarjeno nè] predp.
I. izpredimenska nemír, nemár, neróda, nezgóda, nesréča; neúmen, nevéden, nevšéčen; nemára, neràd, nevédoma, nemúdoma
II. izpodstavna nesmŕtnost, neúmnost; neróden; nemárno, nevšéčno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

né..2 varianta nik. člen. ne.. (ẹ́) star. néčem |nočem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne..2 [poudarjeno nè] nedol. zaim. predp. nekdó, nekákšen, nekák, nekatéri

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

nè... predpona v sestavljenkah (ȅ)
za izražanje
a) zanikanja tega, kar je pomen osnovne besede: neameriški, nedelavec, nedeloven
b) nasprotja tega, kar je pomen osnovne besede: neblagoven, nedenaren, nedomačnost
c) manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: neambiciozen, nedelaven, nedelavnost; prim. nepre...

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne...1 [v sestavi z glagolom] gl. ne 2 ♦ P: 44 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, BTa 1580, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, MS 1593, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne...2 gl. na predl. ♦ P: 2 (*P 1563, TO 1564)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne — àmpak [poudarjeno nè] protiv. prir. vez. (ȁ) Prišel bo ~ danes, ~ jutri

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

nè – àmpak dvodelna vez. zv.
za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane
SINONIMI:
knj.izroč. ne – temveč

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024

ne bis in idem -- -- -- --

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne biti [ne bíti nísǝm] nedovršna glagolska zveza

ne biti

PRIMERJAJ: biti2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne bradat gl. nebradat ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne bruma gl. nebruma ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne čist gl. nečist ♦ P: 1 (TO 1564)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne čisti gl. nečisti ♦ P: 1 (DJ 1575)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne dolžan gl. nedolžen ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne dolžen gl. nedolžen ♦ P: 2 (TO 1564, TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne dolžnost gl. nedolžnost ♦ P: 1 (TC 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

(Ne)dopustnost zgradbe »delati na projektu«

Ali se pravilno uporablja povezava pri projektu ali se dopušča tudi na projektu?

Primer Sklep za delo pri/na projektu.

Kot se spominjam iz časov našega šolanja pred leti, se pravilno uporablja izraz pri projektu, v zadnjem času pa se po angleškem vzoru vse večkrat pojavlja zveza na projektu. Prosim za vaša priporočila.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne drugače [ne drugȃče] členkovna zveza

da, natančno tako

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne edin gl. needin ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne enkrat [ne énkrat] prislovna zveza

sploh ne, nikoli

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

nè gledé na predl. zv. (ȅ ẹ́; ȅ ẹ̑) kljub: ~ ~ ~ različnost mnenj je sodelovanje dobro; Kupijo vse, ~ ~ ~ to, kakšne kakovosti je blago

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

nè gledé na predl. zv.
GLEJ SINONIM: kljub

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024

negoden (ne goden) prid., F4, abortinus, -a, -um, negodn; abórtus, -us, mertou, negodni, ne ratani porod; immaturus, -a, -um, neṡrél, negoden, vel negodán; vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne gvišen gl. negvišen ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne hoteti [ne hotẹ́ti nọ́čem] nedovršna glagolska zveza

ne hoteti

PRIMERJAJ: hoteti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne hvaležnost gl. nehvaležnost ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne imeti [ne imẹ́ti nímam] nedovršna glagolska zveza
  1. ne imeti
  2. ne smeti

PRIMERJAJ: imeti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne itd. le samuč gl. le –, ne –, samuč – ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne itd. le samuč ... temuč gl. le –, ne –, samuč –, temuč – ♦ P: 2 (TPo 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne itd. le samuč ... temuč tudi gl. le –, ne –, samuč –, temuč –, tudi – ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne itd. le ... temuč gl. le –, ne –, temuč – ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne itd. le ... temuč tudi gl. le –, ne –, temuč –, tudi – ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne kateri gl. nekateri ♦ P: 2 (TO 1564, TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne le [nȅ le] vezniška zveza

ne le, ne samo

PRIMERJAJ: ne li – temuč tudi, ne li – ampak tudi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

nè le – àmpak túdi dvodelna vez. zv.
za širjenje, stopnjevanje prej povedanega
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: ne samo – ampak tudi

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024

ne le – ampak tudi

GLEJ: ne li – ampak tudi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

nè le – tèmveč tudi dvodelna vez. zv.
GLEJ SINONIM: ne le – ampak tudi, ne samo – ampak tudi

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024

ne le – temveč tudi

GLEJ: ne li – temuč tudi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne li1 gl. biti 2, li 2, ne 2 ♦ P: 7 (TT 1557, TT 1560, DPa 1576, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne li2 gl. neki ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne li ali ne [nȅ li ali nȅnepopoln podatek] členkovna zveza

izraža možnost, dvom; a ne

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne li – ampak tudi [nȅ li – ȁmpak tȗdi] (ne le – ampak tudi) dvodelni veznik

ne samo – temveč tudi

PRIMERJAJ: ne le, ne li – temuč tudi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne listo ... temuč tudi gl. listo –, ne –, temuč –, tudi – ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne li – temuč tudi [nȅ li – temȕč tȗdi] (ne le – temveč tudi) dvodelni veznik

ne samo – temveč tudi

PRIMERJAJ: ne le, ne li – ampak tudi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne — màrveč tudi márveč [poudarjeno nè] protiv. prir. vez. (ȁ; ȃ) Prišel bo ~ danes, ~ jutri ampak, temveč

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne moder gl. nemoder ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne modru gl. nemodro ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne mogoč gl. nemogoč ♦ P: 1 (TC 1550)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne mogoče gl. nemogoče ♦ P: 2 (TC 1575, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne načat gl. nenačet ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne navajen gl. nenavajen ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne — ne [poudarjeno nè — nè] prir. stopnj. vez. Ne zna ~ brati ~ pisati; ~ jaz ~ ti ne bova odgovarjala; Tega ni storil ~ Janez ~ Lojze; Nisem ga ~ videl ~ slišal; poud. Ne more ~ naprej ~ nazaj |ne more se premakniti; nima možnosti| ne — ne — ne Ne zadrži ga ~ dež ~ burja ~ mraz; pri naštevanju tudi z vejico Po njej nima nič: ~ ust, ~ oči, ~ nosu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne – ne [nȅ – nȅ] dvodelni veznik

niti – niti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne obrezan gl. neobrezan ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne obstoječ gl. neobstoječ ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne obstoječnu gl. neobstoječno ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne oskrunjen gl. neoskrunjen ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne pameten gl. nepameten ♦ P: 2 (TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne perpravleniši gl. nepripravljen ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne pohujšanski gl. nepohujšanski ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne pokojen gl. nepokojen ♦ P: 1 (TPs 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne pokopan gl. nepokopan ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne pokoren gl. nepokoren ♦ P: 2 (TT 1557, TO 1564)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne pokorni gl. nepokorni ♦ P: 2 (TO 1564, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne poln gl. nepoln ♦ P: 1 (TAr 1562)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne poroden gl. neporoden ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne posvečen gl. neposvečen ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne pošteni gl. nepošteni ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne poterpežliv gl. nepotrpežljiv ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne potreban gl. nepotreben ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Ne potrebújemo pomočí! 

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne povedovati [ne povedováti] ali [ne povẹ́dovati ne povẹ́dujem] nedovršni glagol

ne govoriti, ne pripovedovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne pravi gl. nepravi ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

(Ne)prehodnost naklonskih glagolov

Zanima me, ali so naklonski glagoli prehodni ali neprehodni. Npr. glagol morati v povedi Tudi telo se je moralo prilagajati.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne premerjen gl. nepremerjen ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne prestan prid., continuus, ne preſtán, ne preſtojezhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne prestoječ prid., continuus, ne preſtán, ne preſtojezhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne prestrašen gl. neprestrašen ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne priden gl. nepriden ♦ P: 3 (TO 1564, TPs 1566, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne prijazniv gl. neprijazniv ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne prijazniviši gl. neprijaznivo prisl. ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne prošen gl. neprošen ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne rad gl. nerad ♦ P: 4 (TT 1557, TT 1560, TC 1575, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne repet. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne rezločenu gl. nerazločeno ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne samó – àmpak tudi dvodelna vez. zv.
za širjenje, stopnjevanje prej povedanega
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: ne le – ampak tudi

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024

nè samo – tèmveč tudi dvodelna vez. zv.
GLEJ SINONIM: ne le – ampak tudi, ne samo – ampak tudi

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024

(Ne)sklonljivost glavnega števnika

Prosim za pojasnilo, kateri zapis je pravilen:

  • Pošiljam podatek o višini zadnjih devetih zavarovalnih osnovah
  • Pošiljam podatek o višini zadnjih devetih zavarovalnih osnov
  • Pošiljam podatek o višini zadnjih devet zavarovalnih osnov

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne smilenu gl. nesmiljeno ♦ P: 2 (*P 1563, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne spodoben gl. nespodoben ♦ P: 2 (TT 1557, TC 1575)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne spodobnu gl. nespodobno ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

(Ne)stičnost dvopičja pri zapisovanju rezultatov

V mnogo člankih naletim na rezultate pisane s stičnim dvopičjem. Sama sem iz pravil razbrala, da je to napačno vendar se ta napaka tolikokrat pojavlja, da sem v dilemi ali o temu obstaja kakšen poseben dogovor. Primer, rezultat tekme je bil 22:23 namesto 22 : 23. Zakaj je to tako pogosta napaka?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne taječe gl. netaječe ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne — tèmveč tudi ne — temvèč [poudarjeno nè] protiv. prir. vez. (ȅ ȅ) Prišel bo ~ danes, ~ jutri

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

nè – tèmveč vez. zv.
GLEJ SINONIM: ne – ampak

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024

ne vedost gl. nevedost ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne vernik gl. nevernik ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne veruječ gl. neveruječ itd. ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne videč gl. nevideč ♦ P: 2 (TR 1558, TC 1575)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne volne [tož. mn.] gl. nevoljen ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne vreden gl. nevreden ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne vrednu gl. nevredno ♦ P: 2 (TC 1575, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne vrejden gl. nevreden itd. ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne zaslužen gl. nezaslužen ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne zastopen gl. nezastopen ♦ P: 1 (TC 1575)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne znan gl. neznan ♦ P: 1 (DB 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne zrečen gl. nezrečen* ♦ P: 1 (*P 1563)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

nezvest (ne zvest) prid., F5, infidelis, -le, neoveren, neṡveiſt, neovernik; infidus, -a, -um, neṡvéſt, katerimu nei ṡavupati; inofficiosus, -a, -um, neṡvéſt, v'ſuojm opravili, ne vſluṡhezhi, nefliſſig; insincerus, fólṡh, nezhiſt, ne ṡveiſt, neredlih; perfidus, -a, -um, nevèrin, neṡveiſt, neoverin

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne zvest gl. nezvest ♦ P: 1 (TO 1564)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ne zvesti gl. nezvesti ♦ P: 1 (TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

niopomba nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

obljúba obdôlženca, da ne bo zapústil prebivalíšča -e -- -- -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Pisanje členkovne zveze »ne nazadnje«

Kaj menite o besedi nenazadnje/ne nazadnje. V pravopisu je nisem našla, iz česar sklepam, da je pisanje skupaj napačno. Pri preverjanju na Fida plus pa je skupaj zapisanih čez osem tisoč zadetkov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Politična (ne)korektnost na portalu Fran

Zelo spoštujem vaše delo, zato sem bila šokirana, ko sem na Fran.si opazila nekatere odkrito antisemitske in rasistične vnose. Prosim, če se zgledujete po tujih uglednih slovarjih in jih odstranite, ali pa vsaj označite, da taki so ('zastarelo' ali 'ekspresivno' nikakor ni dovolj). In naj debata dejansko vključuje ljudi, ki so pripadniki teh skupin. Hvala.

Nekaj primerov: jud, žid, črnec, cigan

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Pomen besedne zveze »ne glede«

Vljudno Vas naprošam, če mi lahko pošljete razlago besede ne glede, saj razlage na internetu ne najdem, potrebujem pa jo za šolo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Pomen frazema »denar ga ne tišči«

Spoštovani! Kaj pomeni izrek denar ga ne tišči?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

pravílo ne ultra alterum tantum -a -- -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Prislov »dalje« – potreben ali ne?

Ali v povedi Prireditev je primerna za otroke od tretjega leta. manjka prislov dalje? Ali bi se torej morala glasiti: Prireditev je primerna za otroke od tretjega leta dalje? Kolegica trdi, da prislov ni potreben, meni pa se sliši čudno, preprosto mi na koncu nekaj (z)manjka. Kako je s pravilom?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Raba fraze »verjeli ali ne« v slovenščini

Vzgojena in izobražena sem bila v prepričanju, da je verjeli ali ne (nepotreben) suženjski prevod iz »srbohrvaščine«, tako rekoč kroatizem, in da je treba namesto tega uporabljati če verjamete ali ne, verjemite ali ne ali kaj podobnega. Zdaj pa me neka prevajalska in lektorska agencija prepričuje, da "s tem slovnično in pravopisno ni nič narobe" in da "se pogosto uporablja". Slednje je žal res, toda ali je zaradi tega tudi (že) popolnoma sprejemljivo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Raba vejice pred veznikom »in« oz. zvezo »in ne«

Zanima me ustreznost raba vejice pred veznikom in v naslednjih primerih:

1. … temelji na predpostavki, da so velike strukture nestabilne in zato razpadejo na manjše.

2. Enačbo pretvorimo v odvisnost A, ki jo integriramo in dobimo rešitev za porazdelitev gostote. Iz razmerja izrazimo gostoto, ki jo upoštevamo v enačbi B in tako dobimo naslednjo odvisnost …

(Sklepam, da se v danih dveh primerih in navezuje na vrinjeni odvisni stavek, saj je dejanje, ki ga uvaja ta veznik, posledica dejanja, ki ga uvaja prilastkov odvisnik.)

3. Tlak je odvisen od hitrosti, in ne od pospeška.

(Predvidevam, da gre v tem primeru za izražanje protivnega razmerja.)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Raba vejice pred zvezo »in ne« (2)

Ali pred zvezo in ne pišemo vejico?

Npr. Odvisna je od kave in ne od alkohola.

Razlikujejo se po izobrazbi in ne po starosti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Razlikovanje med »kajne« in »kaj ne«?

Vprašalnica kajne se piše skupaj, kajne? Velikokrat zasledim, da pišejo narazen in sicer kaj ne.

Prosim za strokovno obrazložitev; kaj o tem pravi SSKJ?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Se znak za evre drži številke spredaj ali ne?

Se piše 100 € ali 100€? Stično ali nestično?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Slog: raba besedne zveze »ne obstaja«

Ali je slogovno bolje, če jo zamenjamo z ni/nimamo oz. je potrebno preoblikovati stavek in kako drugače izraziti "neobstoj"? Primer:

  • Ukrepe za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja je mogoče izvajati v podjetjih vseh velikosti, sektorjev in področij dela. Univerzalni paket ukrepov za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ki bi ustrezal vsem podjetjem in organizacijam, ne obstaja.

Drugače:

  • Ni/Nimamo/Ne poznamo univerzalnega paketa ukrepov za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ki bi ustrezal vsem podjetjem in organizacijam.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Stavčnočlenska določitev: »Zakaj ne smem molčati?«

Imamo poved "Zakaj ne smem molčati?". Kaj je zakaj kot stavčni člen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

tóliko da ne presoj. člen. zv. °tolíko (ọ́/ọ̑) Komaj še živi, ~ ~ ~ umre od lakote |skoraj bi umrl|; Drvel je po vasi in ~ ~ ni povozil otroka |skoraj bi bil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

tóliko da ne člen. zv.
GLEJ SINONIM: skoraj2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024

To se vas ne tiče – to se vas ne bo tikalo ...

Zanima me, kako je pravilno ..., in sicer me zanima za naslednji primer: to se vas ne tiče... Kako je pravilno za prihodnjik? to se vas ne bo tičalo ali to se vas ne bo tiklo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Tuja imena vladarjev: prevesti ali ne?

Zakaj ime kralja Juana Carlosa ni podomačeno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Ukrajinska in beloruska imena: uporabiti ruski zapis ali ne?

Iz zgodovinskih razlogov so v slovenščini uveljavljene in predpisane ruske različice številnih ukrajinskih in beloruskih imen (na primer Lvov, Vitebsk namesto Lviv, Vicebsk). Kateri pa je primeren zapis imen, ki nimajo uveljavljene slovenske oblike – ali slediti zgledu in jih porusiti (Ivano-Frankovsk, Kristina Timanovska) ali upoštevati izvirni jezik (Ivano-Frankivsk, Kriscina Cimanovska)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Vejica ali ne: »ni da ni«

Ali se pri besedni zvezi ni da ni zapiše vejica pred veznikom ali ne?

Primeri:

  • Na zabavi smo imeli veliko izbiro pijače in jedače. Ni(,) da ni.
  • Mama, v tej trgovini dobiš vse. Od tekstila in pohištva do zemlje in vrtnin. Ni(,) da ni.
  • Letos je pa bilo ogromno pajkov, muh, komarjev in ostalega mrčesa. Skratka, ni(,) da ni!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Vejica ali ne?

Na nekem forumu se je pojavilo vprašanje glede postavitve vejice, kjer pa so bila mnenja deljena. Zanima me vejica v oklepaju. Ali je odvečna ali ne? Primer se glasi:

V trgovini(,) s sicer rabljenimi, ampak še vedno kvalitetnimi oblačili, so cene zelo ugodne.

Naj omenim še to, da je težave povzročala beseda sicer. Če te ne bi bilo, ne bi bilo dileme, da vejica tam ni potrebna.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Vejica pred »kot že dolgo ne«

Zanima me, ali je v navedenem primeru vejica in zakaj. Na pikniku so se zabavali(,) kot že dolgo ne.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Vejica pri besedni zvezi »ne glede na to«

Zanima me, kako se uporablja vejica pri besedni zvezi ne glede na to (na splošno in konkretno v primerih

  • Proizvajalec lahko ne glede na to, ali ima sedež v EU ali ne, imenuje pooblaščenega zastopnika

in

  • Zato za take proizvode ni treba ponoviti ugotavljanja skladnosti ne glede na to, ali je bil izvirni proizvod dan na trg pred začetkom veljavnosti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Vrinjen stavek ali ne?

Ali gre v naslednjem primeru za vrinjeni stavek, zaradi česar bi morala biti pred besedno zvezo »v skladu« vejica, ali ne?

  • V zvezi z dokumenti smo prosilcu, v skladu s petim odstavkom 6. člena zakona, posredovali napotilo ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Začetnica pri nekaterih (ne)standardiziranih zemljepisnih imenih: »Panonska kotlina«, »Karpatski bazen« ...

Zanima me pravilni zapis (velika ali mala začetnica) naslednjih zemljepisnih pojmov:

  • Pokrajinski imeni (Z)GORNJA ŠTAJERSKA in SREDNJA ŠTAJERSKA. Pravopis navaja le Spodnjo Štajersko.
  • OSREDNJA SLOVENIJA.
  • SREDOZEMSKA KOTLINA.
  • PANONSKA KOTLINA ter PANONSKI in KARPATSKI BAZEN.
  • OBPANONSKE POKRAJINE.
  • DOLINA TRIGLAVSKIH JEZER.

Prosim tudi za utemeljitev zapisov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Zakaj in kdaj uporabljamo besedo »obala« in zakaj ne »obrežje«?

Zanima me, zakaj in kdaj smo si Slovenci od Hrvatov izposodili besedo obala, ko iimamo svojo besedo obrežje. Zakaj jo kljub temu, da smo iz rabe izločili večino hrvatizmov, še vedno na veliko uporabljamo? Zanima me tudi, kdaj jo bo SSKJ opredelil kot zastarelo in se bo začela uporabljati beseda obrežje. Hvala

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Zakaj je pravilno »evangelski« in ne »evangelijski odlomek«?

Zakaj je pravilno evangelski odlomek (ali evangelski sveti) in ne evangelijski odlomek (evangelijski sveti)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Zakaj »kvinoja« in ne »kvinoa« ali »kinoa«

Zahvaljujem se vam za odgovor glede kvinoje. Ker pa se beseda quinoa izgovarja kínoa, še vedno ne razumem, zakaj predlagate poslovenjeno obliko kinoja, torej z vrinjanjem soglasnika j, ki ga v izvirniku ni ne v pisni obliki ne v izgovorjavi. Zdi se mi nekako tako, kot če bi morali reči boja namesto boa, oboja namesto oboa ali celo Samoja namesto Samoa.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Zakaj mi odsvetujejo rabo zveze »ne bom uspel ...«?

Zanima me, ali je pravilna raba Ne bom uspel uporabiti kart. Opozorjen sem namreč bil, da ta zapis ni pravilen in da bi se moral izraziti nekako takole: Ne bo mi uspeli uporabiti kart. Zanima me torej, ali sta možni obe obliki oziroma zakaj prva oblika ni ustrezna.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Zakaj »modroslovje«, zakaj ne »razpravoslovje«?

Namesto čudaške besede modroslôvje (tj. filozofíja) predlagam novo tvorjenko, in sicer razpravoslôvje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Zakaj na Obali ne marajo pravopisa?

Pred kratkim je izšel prevod romana Fulvia Tomizze Zlo prihaja s severa in ob tej priložnosti je bil kar nekajkrat zapisan in izgovorjen svojilni pridevnik, ki se nanaša na priimek Tomizza, skoraj dosledno je bil izgovorjen napačno, in sicer [tomicov] ali [tomicev].

Slovarski del Slovenskega pravopisa 2001 je v geslu Tomizza jasen:

  • Tomízza -e in Tomízza -a [ica] m, druga oblika s -em oseb. i. (ı̑; ı̑) |italijanski pisatelj| Tomíčev -a -o tudi Tomízzev -a -o [-čev-] (ı̑; ı̑), ●Tomízzin -a -o [-čin] (ı̑)

Priimek Tomizza je samostalnik moškega spola, sklanja se po lahko po 1. ženski (Tomizza, Tomizze) ali 2. moški (Tomizza, Tomizza, s Tomizzem).

Pri svojilnem pridevniku daje SP na prvo mesto podomačitev Tomičev, za katero imam občutek, da je na Obali nihče ne rabi, dopušča pa tudi Tomizzev, ki se izgovori [tomičev]. Na koncu pa navede napačno rabo Tomizzin po zgledu Krležin, Mitjin itd.

Ko sem na napačno rabo v izgovoru [tomicov, tomicev] opozorila, sem naletela na odpor z argumentom, da v tem primeru pač raba odstopa od norme. Jaz pa menim, da vsaka napačna raba že ni kar takoj odstopanje od norme. In zakaj bi bila? Saj ni pri tem nič nelogičnega, pregibanje sledi pravopisnemu načelu, da dopušča izvirni zapis Tomizzev, govorjeni [c] pa se pretvori v govorjeni [č], kot se tudi pri moškem imenu Tomica – Tomičev (Ivica – Ivičev) ali Franc – Frančev, ne nazadnje tudi Mojca –- Mojčin. Argument je bil še ta, da svojilnega pridevnika, ki se nanaša na Cavazza, nihče ne izgovarja [kavačin], da se vsi izognejo in rabijo raje vloga Borisa Cavazze. Izgovora [tomičev] se otepajo tudi z argumentom, da je neustrezno tudi Baruca – Baručev, ker je iz pogovornega jezika domača edinole raba pač Barucin, pa naj gre za moškega ali žensko (knjižno pravilno seveda le Baručev). Mislim, da tuji izvor oz. zapis priimka nima pri tem nič opraviti, saj sledi slovenskim pravopisnim načelom.

Kaj storiti v takem primeru, ko se Slovenski pravopis 2001 zanika, še zlasti, ker imajo domačini na Obali že slabo pravopisno izkušnjo z Izolčani (v rabi je Izolani)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Zakaj ne »kovib«?

Pred kratkim ste priznali kovid. Lahko bi rekel: "No, končno!" In dodal: "A zakaj le na pol?"

Namreč, sam že od vsega začetka zavračam smešni COVID, Covid ali covid (če odmislimo še 19) in pišem dosledno le kovib. Kajti če ste zdaj corono vendarle prevedli v korono, bi se spodobilo, da še disease prevedete v bolezen in da zaradi tega priporočite pisavo kovib namesto kovid. Je kakšna ovira?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Zakaj pravimo »Srbkinja« in ne »Srbinja«?

Zakaj pravimo Srbkinja in ne Srbinja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Zakaj pravopis navaja zvezo »vlak se je iztiril« in ne »vlak je iztiril«?

Glede na to, da ste specialisti za jezik imam za vas vprašanje.

Namreč v vseh medijih se pojavlja izraz Vlak se je iztiril. Po moje je to popolnoma napačen izraz. Namreč, vlak nima ne "rok" ne "nog", ne kakšnega drugega "orodja", da bi sam sebe iztiril, kot bi lahko razumeli iz izraza ... se je iztiril. Precej bolj pravilno bi bilo: *Vlak je iztiril zaradi ... *. Podobno ne rečemo: stikalo se je izklopilo - ker se samo ne more izklopiti (razen posebnih vrst stikal seveda!). Kako to napačno uporabo razlagate jezikoslovci? Se te napačne uporabe ne da izbrisati iz pravopisa?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Zakaj »Slovenija piha nula, nula« in zakaj ne »Slovenija piha nič, nič«?

Pri delu in na splošno ugotavljam, da državni organi in njih govorci, uporabljajo besedo nula, namesto besede nič. Aktualni primer: Ministrstvo za zdravje je preventivni akciji nadelo ime "Slovenija piha nula, nula". Menim, da to ni prav. Vse preveč se uporablja javno in v žargonu. Nula je del slenga, kar mi tudi ni všeč.

Meni je beseda nula grda, dokler imamo Slovenci štetje urejeno z nič, ena, dva, tri, zato slednje besede ne sprejemam v slovenski knjižni jezik, saj bolj sodi v srbohrvaščino.

Prosim za vaše ugotovitve oziroma stališče.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Zakaj so prebivalci Severne Koreje »Severni Korejci«, in ne »Severnokorejci«?

Zanima me, zakaj so v prvi različici SP prebivalci Severne Koreje -- Severnokorejci, v naslednji (vsaj v elektronski obliki) pa Severni Korejci oz. zakaj na primer nista možni obe obliki.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

zvest -a prid. 1. zvest: Mojſſes je bil G. Bogu ſvejſt im. ed. m, vener Abraham je bil pokornishi ǀ svejst im. ed. m priatel je suojm shlushabnikam ǀ Prezej ſe preoberne, inu ſueſt im. ed. m shlushabnik Boshj rata ǀ En ſveiſt im. ed. m shlushabnik on fliſſnu yszhe zhaſt ſvoiga Kraila ǀ Peter pak je bil tvoj ſvejſti im. ed. m dol. priatel ǀ Neboyeſe Moj ſveſti im. ed. m dol. shlushabnik Vid ǀ Ti moja ſvejſta im. ed. ž shlushabenza ǀ Moja ſveſta im. ed. ž shlushabniza, sberiſi ſedaj kar je tebi dopadezhe ǀ Vna ſe huali, de je vſelej sveiſta im. ed. ž bila ǀ inu vener polek ſvoje ſvejſte rod. ed. ž shlushbe, imaio Bogu shlushit ǀ kaj s'ena pergliha ſe more dati te dobrute sgorej imenovanyh krajlou prutu ſvojmu svestimu daj. ed. m folku k'perglihi lubesni ǀ shelite morebiti imeti vij eniga stonovitnu suestiga tož. ed. m ži. Priatelna do vekoma ǀ en Goſpud je imel eniga ſvejſtiga tož. ed. m ži. peſſa ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga, modriga, inu ſvestiga tož. ed. m ži. Generala Iephte ǀ Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga tož. ed. m ži. Iacoba ǀ vaſſ sahvalem sa vasho ſvejſto tož. ed. ž drushbo ǀ De bi edn s'ſuojo ſveſto or. ed. ž ſhluſhbo ſi bil sashlushil teh pet S. Ran prejeti ǀ leta dua bodo ſvejſta im. dv. m priatla ǀ de ta dua bi bila tiha, poterpeshliva, brumna, ſvesta im. dv. m ǀ Hlapzy, inu dekle imaio ſvejſti im. mn. m, inu pokorni biti ſvojm Goſpodariom, inu Goſpodinam ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe, temuzh de ſo ſveſty im. mn. m najdeni ǀ O vy nasha luba shlahta, dobri priateli, inu ſveiſti im. mn. m ſoſſedie ǀ ſi je puſtil taiſte Bukue brati v' katerih te ſvejſte im. mn. ž shlushbe ſo bile samerkane ǀ obilnu te ſvejſte tož. mn. m, inu flisne polona 2. vesten: kakor en dober ſveſt im. ed. m paſter yh je paſſel ǀ Se shtima, inu lubi en suest im. ed. m Varih ǀ ſe perporozhjti timu ſveſtimu daj. ed. m Paſterju presež.> kateriga Bug je lubil kakor ſvojga nar lubishiga, inu svèsteshiga tož. ed. m ži. priatelna ǀ Ta Ceſar je imel eniga Gospuda sa ſvojga narverkshiga, inu svestiſhiga tož. ed. m ži. ſlushabnika ǀ vſame to ner svejſteshi tož. ed. ž deklo s' ſabo ne biti zvest svojega lebna nedov. biti v življenjski nevarnosti: ſakaj pò uſot ſo njega ijskali vumorit, inu kadar eden ga je v'ſvojo hisho gori vſel, nej bil ſveſt ſvojga lebna 3. ed. Pomena sta v nekaterih primerih težko razločljiva, ker sta bila v miselnosti 17. stoletja združena v en pojem.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Število zadetkov: 195