očíten -tna -o prid., očítnejši (í ī) 1. razumljiv, pojmljiv brez dodatnih podatkov: to je očiten dokaz, da smo imeli prav;
očiten primer medsebojne nesloge;
to je več kot očitno 2. lahko ugotovljiv, zaznaven: očitna laž;
podobnost med njima je očitna;
te stvari so še bolj očitne v drugi knjigi // ekspr. zelo velik, hud: storil ji je očitno krivico; gre za očitno pomoto; nova zamisel je bila v očitnem nasprotju s tedanjimi razmerami 3. zastar. javen: zasliševali so ga pred vsemi in na očitnem kraju / očitna dražba
● star. očitna grešnica vlačuga, prostitutka
♦ rel. očitna spoved molitev, s katero se grehi na splošno javno izpovejo in obžalujejoočítno
1. prislov od očiten: očitno se ga izogiba; zaslišali so ga očitno pred ljudstvom / v povedni rabi očitno je, da to ni mogoče
// v členkovni rabi izraža precejšnjo verjetnost, prepričanost: očitno sta tujca; očitno je zamudil avtobus
2. v primerniku izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja; bolj2: njegove pripombe to še očitneje poudarjajo; publ. to je vedno očitneje prihajalo do izraza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
očíten -tna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) ~ dokaz; poud. ~a krivica |zelo velika, huda|; Podobnost med njima je ~a |vidna na pogled|očítni -a -o (í) ver. ~a spoved; star. ~a grešnica vlačuga, prostitutkaočítnost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
očíten -tna -o
prid. ki se ga razume, razpozna samega po sebi, brez dodatnih podatkov, pojasnilSINONIMI:
evidenten,
knj.izroč. eklatanten,
knj.izroč. flagranten,
ekspr. jasen,
knj.izroč. manifesten,
ekspr. nedvoumen,
star. očit,
zastar. očivesten,
ekspr. očividen,
ekspr. otipen,
ekspr. otipljiv,
knj.izroč. pomenljiv,
knj.izroč. poveden,
star. preočiten,
knj.izroč. prepričevalen,
ekspr. prepričljiv,
ekspr. prezgovoren,
knj.izroč. pričevalen,
knj.izroč. prononsiran,
knj.izroč. razviden,
knj.izroč. veren1,
knj.izroč. viden1,
ekspr. zgovoren SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024
očíten – glej očȋt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
očítən, -tna, adj. 1) in die Augen fallend, ansehnlich, stattlich, Cig., Gor.; ni kaj očiten človek, er ist ein unansehnlicher Mann, Cig.; zelo očitna krava, eine recht stattliche Kuh, Ig; kmetska prebivališča, očitna kakor nekdaj grajske pristave, LjZv.; najočitnejša krasotica, LjZv.; — 2) öffentlich; očȋtna izpoved, die öffentliche Beichte; očiten grešnik, ein öffentlicher Sünder; — 3) offenbar, unverkennbar, evident, augenscheinlich; očitna resnica, die helle Wahrheit, Cig.; o. sovražnik, ein abgesagter Feind, Cig.; očitno gre na dan, es geht ganz deutlich hervor, Navr. (Kop. sp.); očitno je, kakor beli dan, es liegt klar am Tage, Cig.; — 4) offen, aufrichtig, Svet. (Rok.); očitno povedati, Kr., vzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
očiten [očítǝn]
pridevnikviden, očiten
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
očiten pridevnikPRIMERJAJ: očitno
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
očiten prid., F
30,
clarificare, jaſnu, biſtru, zhiſtu,
ozhitnu ſturiti;
evidens, ozhiten;
fides publica, ozhitna vera;
in auctione emere, na
ozhitni predaji kupiti;
liquet, je
ozhitnu;
manifestus, -a, -um, ozhiten, iṡkaṡan;
oculatus, -a, -um, ozhitin, kateri je bil v'prizho;
perspicuus, -a, -um, ozhitin, inu gviſhin;
publicanus, -ni, ozhitni gréſhnik, zolnar, ozhitnik;
publicus, -a, -um, ozhitin, ozhitni, gmain
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
očiten -tna prid. 1. javno znan, javen, očiten:
on je bil en Ohernik, en odertnik teh vboſih ſirotiz, en Publicaner, en ozhitni im. ed. m dol. greshnik ǀ kamer te poklizheio tezhesh, kakor de bi bila ozhitna im. ed. ž loterza ǀ kadar je ena reizh ozhitna im. ed. ž, de vekshi dell ludy letu vej, nei greh ǀ nej bilu mozhij ſkriune, ali ozhitne rod. ed. ž, de bi tebe mogla od gnade Boshje lozhit ǀ Smert je perpustil timu ozhitnimu daj. ed. m greshniku ǀ Maria Diviza enkrat ſe ie bila prikaſala … eni ozhitni daj. ed. ž greshenzi s'imenam Benedicta ǀ ſpumni na uniga ozhitniga tož. ed. m ži. greshnika ǀ kadar bi vy leto vasho pregreshno sanikornoſt, inu vashe dushe ozhitno tož. ed. ž nevarnoſt premislili ǀ v'ozhitno tož. ed. ž nevarnost ſvoja lebna ſe je podal ǀ s'tem ozhitnim or. ed. m greshnikom rezite ǀ s'tem ozhitnem or. ed. m greshnikam pred Bugam ſe ponishali ǀ shuga takorshnem greshnikom, inu greshnizam, kateri s' nyh greshnem ozhitnem or. ed. s djainu, druge v' greh perpravio ǀ spumnite vy O preusetni na krajla Nabukodonoſarja … Vy ozhitni im. mn. m greshniki na Mattheuſa ǀ dokler nebosh szhiſtil tvoje Krajleſtvu od shentovaina, inu od teh ozhitnih rod. mn. grehou ǀ prezei grè v' hisho teh ozhitnik rod. mn. loterz ǀ V'mej preuſetnimi je bil poklizal Paula, v'mej oherniki Mattheusha, v'mej ozhitnimi or. mn. greshniki Zacheuſa ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v' mej ozhitnimy or. mn. greshniki Zachæus 2. jasen, nazoren:
ſtrashne rizhy ſo en ozhitni im. ed. m dol. ſpomin taistih, Katere na ſodni dan ſe imajo goditi ǀ na desnizi ozheta Nebeshkiga ſedejti, je enu ozhitnu im. ed. s snaminie ǀ en ozhiten tož. ed. m exempel v'danaſhnim s. Evangeli imamo ǀ En ozhitin tož. ed. m exempel imamo v'danashnim S. Evangelu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
očiten prid. ♦ P: 5 (TO 1564, KB 1566, KPo 1567, JPo 1578, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
očiten
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.