od predl., z rodilnikom 1. za izražanje premikanja iz položajaa) v neposrednem dotiku, stiku s kom ali čim: odbiti se od kamna;
pahniti od sebe b) v bližini, okolici česa: čoln odrine od brega;
vstati od mize;
prihajam od očeta / vrača se od Lenarta / iti od doma; od hiše poditi / svatje gredo od poroke / doma je nekje od Kočevja; pren. govornik se je večkrat oddaljil od teme // za izražanje usmerjenosti iz takega položaja: oblaki se valijo od juga; ta gozd se razteza od Karavank; od sosedov se sliši petje; ekspr. stal je vse od Maribora / gledati od blizu; prihajajo od bogve kod; od drugod; od spodaj navzgor; od tam doli; od vsepovsod; pren. od te strani ga do danes še nisem poznala // za izražanje oddaljenosti: hiša je sto metrov, streljaj od ceste; drevesa stojijo deset metrov drugo od drugega; nedaleč od studenca; uro hoda od vasi 2. za izražanje časovne meje, ki je začetek dogajanja: od tistega časa me ne pogleda;
nisva se videla od mladosti;
od nesreče je minilo deset let / že od začetka mu nisem zaupal / od kdaj stanuješ v Ljubljani; od prej; od takrat; poznam ga že od zdavnaj; od pred kratkim / od nekdaj od zdavnaj, zelo dolgo / vino od letos; jed od včeraj / noč od petka na soboto / publ. dopis, uredba od 1. marca 1965 pri datiranju z dne 1. marca 19653. pri izrazih količine za izražanje začetne mere: desetice od dvajset naprej;
dražiti od sto evrov navzgor // v zvezi z do za izražanje približne vmesne mere: takrat je imelo mesto od osem do deset tisoč prebivalcev 4. v zvezi z do za izražanje začetne in končne mejea) v prostoru: hoditi od enega do drugega;
od Kranja do Ljubljane je petindvajset kilometrov;
vlak vozi od Nove Gorice do Jesenic b) v času: vstopnice prodajajo od 11. do 13. ure;
druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 / ekspr.: od konca do kraja; od zore do mraka c) pri količini: šteti od ene do deset;
vrednosti od nič do neskončno;
dnevne temperature bodo od pet do deset stopinj nad ničlo / ekspr.: sestanka so se udeležili zastopniki vseh kategorij, od kurirja in snažilk pa tja do direktorja; v trgovini imajo v zalogi vse od žebljev do pohištva 5. za izražanje ločevanja, odstranjevanja: ločiti rudo od jalovine, meso od kosti;
s težavo so ga odtrgali od otrok / odvrniti nesrečo od hiše / izjema od pravila / očistiti njivo od kamna kamna / publ.: distancirati se od politike sile; odpraviti odtujenost od produkcijskih sredstev // za izražanje odvzemanja: od plače so mu odtegovali dva tisoč; vzeti od prihrankov / od honorarja mu ni ostalo nič / davek od osebnih dohodkov; včasih so pobirali desetino od žita // publ. za izražanje oprostitve, razveljavitve obveznosti: oprostitev od šolnine; oproščen od davkov oproščen davkov; razrešitev (od) dolžnosti 6. za izražanje izbora, odbiranja: eden od dijakov;
kdo od vas bo to opravil / od perutnine najbolj ceni gos; ima deset hektarov zemlje, od tega pet gozda / najlepša od deklet; najboljši od sošolcev; ekspr. najslavnejši od vseh 7. za izražanje izhodišča, vira: prišlo je sporočilo od prijatelja;
tako piše v tvojem pismu od strica / v pismih prejmite najlepše pozdrave od mene in moje družine; publ., kot podnaslov od našega rimskega dopisnika / otroci od prve žene; vznes. on je kri od naše krvi / obresti od glavnice; denar od prodane živine / pog. rad bi sliko od Jakopiča ki jo je naslikal Jakopič// za izražanje vira, izvora pridobljenega: dobiti, terjati kaj od koga; kaj hočeš od mene; od tujca ne vzemi ničesar / kupiti, prevzeti kaj od koga / izvedeti, pričakovati, slišati kaj od koga; od njega se marsikaj naučiš // star. za izražanje snovi, iz katere je kaj; iz: kučma od polhovih kožic; čaša od čistega zlata 8. za izražanje pripadnostia) k funkcijski celoti: ključ od omare, od hišnih vrat;
ročaj od kladiva;
kolo od voza;
škatlica od vžigalic b) k družbeni skupini, okolju: to mi je povedal nekdo od naših;
pog.: tako mi je svetoval nekdo od radia;
govoril je eden od upravnega odbora član, predstavnik// pog. za izražanje svojine, lastnine: čigava je zemlja, če ne od nas kmetov; vse je sinovo, samo njiva je od starega; torbica je od sestre sestrina / vzel je vdovo od brata po bratu9. navadno s primernikom za izražanje primerjave glede neenakosti, različnosti: ni slabši od drugih;
desno nogo ima krajšo od leve;
moj brat je večji od tebe / letos je bolj vroče od lani kakor lani / to mesto se razlikuje od drugih po lepi legi; ta fant je drugačen od vrstnikov 10. za izražanje povzročitelja: rana od noža;
ogenj od strele;
dim od tobaka / opikan od čebel; zadet od kapi; od koz razjeden obraz; umrl je od nas vseh zapuščen; publ. vrh je bil v naskoku zavzet od naših so naši zavzeli / od njega imam samo škodo 11. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: umirati od lakote, od utrujenosti;
drevo se šibi od sadja;
od strahu je omedlela;
bliska se od vročine;
ekspr.: vse je črno od mravelj;
ves iz sebe od razburjenja;
kar skakal je od veselja 12. za izražanje načina, kako se kaj dogaja: plačevati od kosa;
sam od sebe narediti / živeti od dela, od trgovine // nav. ekspr. za izražanje visoke stopnje, intenzivnosti: od sile lačen; ima od sile opravkov; od srca se nasmejati; od hudiča je vroče zelo13. star. za izražanje vsebine, predmeta govornega, miselnega, pisnega obravnavanja; o2:
govori samo od svoje nesreče;
menili so se od letine / povest od zlate ptičke
● publ. ozdraveti od bolezni ozdraveti; star. vstati od bolezni po ozdravljenju zapustiti bolniško posteljo; nižje pog. kaj si je izmislila ta trapa od Janeza ta neumni Janez; pog. najrajši imam kaj od mesa kakšno mesno jed; ekspr. to ni od muh je pomembno, dobro; pog. ta ni od nas ni iz naših krajev; pog. trgovina je od rok precej oddaljena, na neprikladnem mestu; pog. delo gre od rok se opravlja hitro, uspešno; ekspr. kamen se mu odvali od srca človek se reši velike skrbi, nadloge; ekspr. nisem od danes sem izkušen; od a do ž od začetka do konca, vse; obišče nas od časa do časa v manjših časovnih presledkih; ekspr. lepota je od danes do jutri minljiva; ekspr. od leta do leta je manj pridelka vedno manj; vsako leto manj; ekspr. novica gre od ust do ust se širi (hitro) med ljudmi
♦ jezikosl. glagolnik od brati; mat. odšteti tri od pet; navt. obrniti jadro od vetra obrniti ga tako, da se veter le malo upira vanj; prim. oddaleč, oddavna(j), odkod, odspodaj, odtistihdob, odtod, odzdaj ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od [poudarjeno òd] predl. z rod., nasprotnostni par je do
1. izhodiščni
a) prostorski oditi ~ doma; Veter piha ~ vzhoda; pahniti vsiljivca ~ sebe; od kod, °odkod prihajate
b) časovni ~ tistega prepira se nista več pozdravljala; ~ takrat ni nehal misliti nanjo
c) količinski tovor ~ 130 kilogramov navzgor; prehoditi pot ~ doma do šole v dvajsetih minutah
2. razmejevalni, v zvezi z do
a) prostorski ~ Celja do Žalca so dobre avtobusne zveze
b) časovni delati ~ jutra do večera; ~ srede do sobote
c) šteti ~ ena do sto; temperature ~ deset do petnajst stopinj
3. vršilski
a) pohvaljen ~ učitelja; priznan ~ vseh
b) dobiti ~ brata
4. izbirni eden ~ dijakov; najlepša ~ deklet izmed; Lepše ~ Urške bilo ni nobene kakor
5. določevalni ključ ~ vrat; nekdo ~ naših; rana ~ noža; knj. pog. Trgovina je ~ rok oddaljena; neknj. pog. avto (~) novega soseda; Ruta je °~ matere materina
6. vzročnostni tresti se ~ jeze; ~ vročine se je bliskalo; hirati ~ žalosti
7. merni, poud.: ~ srca se smejati |prisrčno|; ~ sile zanimiv |zelo|; dati vse ~ sebe |zelo se potruditi|
8. načinovni To je naredil sam ~ sebe
9. vezljivostni s težavo se odtrgati ~ doma; odvrniti nesrečo ~ hiše; star.: pripovedovati ~ svoje sreče o svoji sreči; povest ~ jare kače o jari kači
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
OD OD-ja tudi OD -- [odé -êja] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ẹ̑) osebni dohodek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od predl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od predl. z rod.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
òd, I.
praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.-Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.-Mik.; nehati od dela, Ravn.-Mik.; n. od tožbe, Meg.-Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.-M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.-Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.-C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.-Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od [od]
predlogod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od predlog
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
od predl., F
600,
abs, od;
a cunabilis, od ẛibike,
od mladih nog;
cara, enu korenîe
od ẛeliszha;
de, od, iṡ, po;
e, iṡ,
od;
ex, is,
od;
exultare, od veſſeljá poṡkozhiti, dobre vole biti;
fame enectus, od lakote vmorjen;
in horas, od ure do ure;
lymphatus, -a, -um, obſeden
od vraga;
quotidie, vſak dán,
od dnè do dnè;
totaliter, cilú zhiſtu,
od núg do glave;
prim. poldne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od prim. od deljen, oditi (od iti) ipd.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od predl. z rod. od:
ſledni Pridigar je v'taki vishi od ludij polonan ǀ Kakor ſe bere od Ceſarja Nerona ǀ pishe Ludovicus Gvizardinus òd Ceſaria Corlna V. ǀ Ah moji luby otrozi varite se ad vſiga hudiga ǀ odpushejne dò G. Boga je bil doſegil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od predlog
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od1 predl. ♦ P: 52 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, BTa 1580, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, MS 1593, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od2 [del besed. zveze] – ♦ P: 20 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odGlej:
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odGlej:
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od ► ȯd, pred nezvenečimi soglasniki ȯt predl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bég od ravnotéžne céne -a -- -- -- m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Besedni zvezi »od x evrov dalje« in »od x evrov naprej«
Zanima me razlikovanje med besedama dalje in naprej v besednih zvezah, ki se nanašajo na cene. Je pravilno zapisati: Darila od 5 EUR dalje ali Darila od 5 EUR naprej.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bíti od sem od
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolknjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti svojina/lastnost od koga/česa
Parcela je od brata.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
dáleč1 prisl. dàlj (á; ȁ)
1. količine prostora živeti ~ od doma; najbolj ~; ~ po svetu; iti ~; ~ naprej; od ~
2. količine časa V spominih posega ~ nazaj
3. mer. ~ najboljši; ~ zadajod dáleč smer. prostor. prisl. zv. (á) Krogla je priletela ~ ~; ~ ~ slediti komu; poud. Samo ~ ~ mu je podoben |zelo malo|; prim. dalje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dávek na dobítke od íger na sréčo -vka -- -- -- -- -- -- m
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dávek od dobíčka právnih oséb -vka -- -- -- -- m
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dávek od dohódka -vka -- -- m
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dávek od dohódka nèznánega izvôra -vka -- -- -- -- m
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dávek od dohódka právnih oséb -vka -- -- -- -- m
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dávek od dohódkov právnih oséb -vka -- -- -- -- m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dávek od íger na sréčo -vka -- -- -- -- m
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dávek od nènapovédanega dohódka -vka -- -- -- m
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dávek od nèprijávljenega dohódka -vka -- -- -- m
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dávek od sréčk -vka -- -- m
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dávnaj čas. prisl. (á) star. zdavnaj, davnood dávnaj čas. prisl. zv. (á) star. od zdavnaj, zelo dolgo: Tu ~ ~ gojijo trto
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Glagolnik od vtipkati je »vtipek«Kakšen bi bil pravilen glagolnik od glagola vtipkati? Kot je recimo od vpisativpis ali vnestivnos.
Vtipkamo bančno kodo, vtipkamo računalniško geslo ...
Kako bi torej lahko napisali: Pri (glagolnik) bančne kode na blagajni sem se zmotil.?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
goréti od -ím od
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnostičustvenostno kdo/kaj biti v veliki meri razgret od česa
Ves je gorel od razburjenja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
Habspurg -a m zemljepisno lastno ime
Habsburgod Habspurga habsburški:
kakor je bil polonal Groffa Rudolpha od Habſpurga (V, 185) Kalk po nem. priimku plemiške družine von Habsburg, imenovane po gradu Habsburg v švic. kantonu Aargau
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
iskríti se od -ím se od
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolčustvenostno kdo/kaj pojavljati se, izražati se v količinski odvisnosti od veliko koga/česa
(Pri njem) se ta proza kar iskri od domislic.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
Izbira predloga: »prihodki iz«, »od« ali »iz naslova«Dobivamo prihodke iz ali od davkov, javnih sredstev, taks ali morda iz naslova davkov, javnih sredstev …?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Izbira ustreznega predloga: Biblije iz/od 15. do 19. stoletjaNa neki razstavi Biblij sem na enem od panojev videl napisan naslov BIBLIJE IZ 15. DO 19. STOLETJA. Zanima me, ali je ta zapis pravilen ali pa bi bilo pravilneje zapisati BIBLIJE OD 15. DO 19. STOLETJA. In če je pravilen prvi zapis, bi me zelo zanimalo, s katerim slovničnim pravilom bi se ga dalo zagovarjati.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Janez od KrižaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Janeza od Križa samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [jánes ot kríža], rodilnik [jáneza ot kríža]
ZVEZE: sveti/sv. Janez od Križa
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Kako je bolje: »delo od doma« ali »delo na domu«Glede na precej različna izražanja s strani medijev, šolskih ustanov in tudi odgovornih na ministrstvu me zanima, ali je pravilno delo na domu ali delo od doma.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Kako zapisati število v zvezi »od – do«: z besedo ali številko?Zanima me, ali je pravilen zapis tudi (npr.) od sedem do 12, ali samo od 7 do 12 oz. od sedem do dvanajst.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Katera od manjšalnic je primernejša: »slikica« ali »sličica«
S kolegicami prevajalkami smo se danes znašle v dilemi glede pomanjševalnice za besedo slika. Prepričana sem bila, da se zaradi palatalizacije k spremeni v č in da je pravilna pomanjševalnica sličica, a smo kasneje v SSKJ našle obe možnosti, slikica in sličica. Zanima nas, če sta enakovredni, ali je mogoče katera le bolj pravilna od druge.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Kateri od zapisov – »učenec/-ka« ali »učenec/ka« – je ustreznejši?Zanima me, kateri od zapisov – učenec/-ka ali učenec/ka – je ustreznejši. V prvem primeru je jasno izraženo, da gre za razliko v morfemu (moška in ženska oblika samostalnika).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kód2 vpraš. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) ~ si šel k nam, da si ves blaten |po kateri poti|; ~ rastejo zvončki |na katerih krajih, mestih|; ~ si hodil, da si ves strgan; Od ~ si se vrnil? -Iz Amerike; °Odkod si doma od kod; °Dokod si jo spremljal do koddo kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ nameravaš iti; Tu vidiš, ~ ~ je segala vodaod kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑)
1. ~ ~ ste hodili peš; ~ ~ si doma
2. ~ ~ nenadoma taka prijaznost
3. Če je ~ ~ prišel, je prinesel darila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kod prisl. kod:
jo uprasha kot je hodila ǀ letreba vezhkrat premiſlit kot ſe hodi, inu kam ſe grè ǀ koku mu je ime? od kot je? kaj veruje? ǀ ga je ſprashovala kod je hodil ǀ Ouzhize moje! kod hodite? ǀ Svèſde sò ſvetle, inu ſe navidi od kod ſvetlobo prajmejo ǀ Od kot je on leto narvekshi gnado doſsegil ǀ odkot taka muzh od kod odkod v stavkih, ki sprašujejo po vzroku stanja:
od kot menish, de pride leta tvoja velika nepamet ǀ od kot pride de tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu ǀ Ali od Kot ta greshna shena ſe taku hitru sgreva, inu pobulsha ǀ Od kod tedaj pride, de vy tulikajn krat shlishite pridiguat, koku ſvetu ſò shiveli ty lubi Svetniki, inu Svetnize Boshje, vener greshnu shivite
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ločítev plodú od glávne stvarí -tve -- -- -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ločíti se od in lóčiti se od -im se od
dovršni in nedovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj ne uporabljati koga/česa
Ločil se je od svojega klobuka.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
Ločíti zŕno od plevélaZanima me ali je frazem ločíti zŕno od plevéla pravopisno pravilen in se ga lahko uporablja v pomenu kot je navedeno v frazeološkem slovarju Janeza Kebra?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mlád -a -o tudi mlád -a -ó; mlájši -a -e (ȃ á á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ človek; biti še ~; umreti ~; knj. pog. mlad za kaj biti še ~ ~ kako vlogo premladmládi -a -o (á) ~ sir; ~ vojak |novinec|; pokr. ~ mesec mlaj; star. ~o leto pomladmlájši -a -e (ȃ) ~ brat; ~a ženska; poklicati Marijo Plaznik ~omládi -ega m, člov. (ȃ) ~ so šli v kino; ~ se je sprl s taščo |zet|; živ. sinica ima ~emlájši -ega m, člov. (ȃ) pri hiši je ostal ~nàjmlájši -ega tudi nájmlájši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) zapustiti imetje ~emumláda -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ ima domotožje |snaha|; neknj. pog. ta ~ snahanàjmlájša -e tudi nájmlájša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȃ; ȃȃ) sosedova ~ se možimládo -ega s, skup. (á) poud. očarati staro in ~ |vse|od mládega čas. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ sta prijateljamládost -i ž, pojm. (á) ~ vina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Nasprotje od »spleten« je ...?Kaj bi bila ustrezna slovenska beseda za poimenovanje realnosti, ki se ne odvija na spletu; npr. ali je mogoče reči spletne kršitve avtorskih pravic – nespletne kršitve avtorskih pravic?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèdáleč od predl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
nèdáven -vna -o (ȅá) ~ dogodekdo nedávna čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so dobro poslovali do pred kratkimdo nedávnega čas. prisl. zv. (á) ~ ~ je bil zdravod nedávna čas. prisl. zv. (á) neobč. poznati se šele ~ ~ malo časapred nedávnim čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so odpotovali
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Nedovršniška oblika od glagola »gnati« in sestavljenke z »gnati«Zanima me, ali so nedovršniške oblike od glagola gnati produktivne v slovenskem jeziku in kako se glasijo?
Ali obstaja neka forma kot pogonjati za razliko od pognati?
H kateremu razredu spada glagol gnati?
Je ta soglasniški koren na -n s palatalizacijsko spremembo g v ž v isti vrsti kot žeti, žanjem? V ruščini obstaja na primer oblika обогнать dovrš., обгонять nedovrš. (prehitevati). Če bi obstajala oblika kot obgonjati v slovenščini, kateri bi bil vezalni samoglasnik v dovršniški obliki? obegnati? Ker bi na tem mestu sovpadali razni soglasniki na en kup.
Oprostite za raznolika vprašanja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Neknjižnost izražanja svojine s predlogom: »pulover od Mojce«Zanima me, zakaj je slogovno neustrezno napisati pulover od Mojce?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Normativno usmerjanje od »možen« k »mogoč«
Mi lahko, prosim, pojasnite, zakaj iz vsakodnevne rabe »preganjate« (*) pridevniške oblike možen, možna, možno in prislov možno (nadomestile naj bi jih besede mogoč, mogoča in mogoče), obenem pa v Slovenskem pravopisu ostaja povsem »nedotaknjena« izpeljanka možnost (tu ne ponujate nobene mogočnostı ali česa podobnega).
Zakaj se je bilo treba oddaljiti od češko-slovaške oblike in preiti k hrvaško-srbski? Je bila naša beseda možno preveč podobna češki možna in zato raje zagovarjate rabo besede mogoče, ker je drugačna od hrvaške oblike moguče? Res me zanima, kaj je botrovalo vaši odločitvi.
Menim, da takšne (sistemske) nedoslednosti v normativnih priročnikih ne prispevajo k trdnosti slovenskega jezikovnega sistema in bogastvu njegovega besedišča, ampak med govorci slovenščine dodatno spodbujajo močno zakoreninjene frustracije, da ne poznajo/obvladajo maternega jezika.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od.. [poudarjeno òd] predp.; pred c, č varianta o..3
I. izpredložna glag.
1. 'odmikanje' odíti, odsmúčati, odletéti, odhitéti, odríniti, odváditi
2. 'odvzemanje' odbrúsiti, odrézati, odbíti; odtočíti; ocedíti
3. 'dokončevanje' odigráti, odpéti; očéditi
4. 'razveljavitev' odlépiti, odpečátiti, odpráviti
5. 'odzivanje' odgovoríti, odvrníti, odpisáti, odzváti se
II. izpredložna imenska odstótek, odróčen, odsében, odkàr, odkléj, odsléj, odspôdaj, odsprédaj, odzdôlaj, odzádaj, odzúnaj
III. izpodstavna odhòd, odbítek, odbòr, oddájanje, odhóden, odbíten, odméven, odbégel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanjea) usmerjenosti dejanja od določene točke: odbrcniti, odriniti, odvoziti b) oddaljitve, odmika od določenega kraja: odbobneti, odfrfotati, odsmučati se c) odstranitve, ločitve od česa, od celote: odbrusiti, odrezati č) konca dejanja: odigrati, odpeti d) razveljavitve stanja, kot ga izraža predpona za...: odlepiti, odpečatiti e) medsebojnega odnosa, medsebojne povezanosti: odgovoriti, odpisati f) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): odcediti 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: odbitek, odcepek 3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: od kod, odseben, odstotek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odbíjati od -am od
nedovršni glagol,
glagol upravljanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
odbíti od -bíjem od
dovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj odklonilno odstraniti koga/kaj od koga/česa
Izraz na njegovem obrazu jo je odbil od njega in nadaljnjega razgovora.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od blízu mestov. prostor. prisl. zv. izraža, da se dejanje dogaja v majhni prostorski oddaljenosti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od dáleč prisl. zv.1.
mestov. prostor. prisl. zv. izraža, da se dejanje dogaja v veliki prostorski oddaljenosti od predmeta dejanja 2.
smer. prostor. prisl. zv. izraža, da je dejanje usmerjeno iz oddaljenega mesta na določeni krajSINONIMI:
ekspr. čez hribe in doline
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od daleč [od dáleč]
(od déleč) prislovna zvezaod daleč
PRIMERJAJ: daleč
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od daleč1 gl. daleč, od ♦ P: 10 (TE 1555, TT 1557, TL 1561, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od daleč2 gl. daleč –, od – ♦ P: 12 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od dáleč -- -- prisl.
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od dávna prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od dávnaj prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od dávnja prisl. od nekdaj: odár ſzo od dávnya nej dobre KM 1790, 80
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od dávno prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od délečGLEJ: od daleč
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od deleč1 gl. daleč, od ♦ P: 1 (DPr 1580)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od deleč2 gl. daleč –, od – ♦ P: 1 (TPs 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od deljen del., ercisceri, od dilen, inu odlozhen biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od dôl prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od dóma2 povdk. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od dóma1 smer. prostor. prisl. zv. izraža odhod iz domačega okolja
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
Od domačega k tujemu oz. od »amonijaka« k »amoniaku«?
Nam lahko sporočite svoje mnenje o zapisu besede amonijak? Predvsem nas zanima, ali so (glede na rabo, pri kateri trenutno vztrajajo kemiki, ki se sklicujejo na novo nomenklaturo po IUPAC, ki jo je prevedlo in, kot pravijo, sprejelo Slovensko kemijsko društvo) mogoče v prihodnje predvidene kake spremembe v pravopisu -- da bi bil poleg zapisa »amonijak« mogoče dovoljen tudi zapis »amoniak«.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od drugod [od drugọ̑d]
prislovna zvezaod drugod
PRIMERJAJ: drugod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od gnúsa vzročn. prisl. zv. izraža, da je vzrok dejanja, stanja občutek gnusa
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od gôr prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od hudíča1 prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od hudíča2 povdk. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od hudíka prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od hudímana prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od hudírja povdk. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
oditi (od iti) dov., F
9,
abscede, poberiſe, prózh
od ÿdi, od jidi;
decedere, odtiti, odſtopiti, ſe odmakniti;
discedere, odhajati, prózh poiti, odſtopiti,
odtiti;
evolaticus homo, odletezh zhlovik, kateri hitru
odyde;
evitare, ſe anati, ogniti, ſe vbraniti,
odtiti, odbeṡhati;
febris periodica, seu interpolata, marṡliza katera
otjide, inu pride;
se absentare, odjiti, ſe odmakniti, prózh ſe pobrati;
subterducere, od eniga ſe na tihim prózh pobrati, inu
oditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od kancle [rod. ed.] gl. kancla, od ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od kdáj1 čas. prisl. zv. izraža vprašanje, od katere časovne meje traja dejanje, stanje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od kdáj2 čas. vez. zv. v vprašalnih odvisnih stavkih za izražanje vprašanja, od katere časovne meje traja dejanje, stanje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od kedaj [od kǝdȁj]
prislovna zvezaod nekdaj
PRIMERJAJ: kedaj1, od nekedaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od kjé prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od kód podr. kraj. vez. zv. (ọ́/ọ̑) Vprašaj ga, ~ ~ prihaja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od kód prostor. prisl. zv. izraža vprašanje, od katere točke poteka premikanje; izraža vprašanje, v kateri točki izvira dejanje, stanje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od kod [od kọ́d]
zaimenska zvezaod kod?
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od kod gl. kod, od ♦ P: 3 (DPa 1576, BH 1584, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od kóder [də] podr. ozir. vez. zv. (ọ̑) povzpeti se na vrh, ~ ~ je lep razgled; Vrni se tja, ~ ~ si prišel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Od kod izvira beseda »pliskavka« oz. »pliskavica«Zanima me, od kod izvira beseda pliskavka oz. pliskavica, v pomenu 'delfin'. Ali je to tudi ljudsko poimenovanje za to vrsto v slovenskem Primorju, še posebno na kraškem obrežju nad Trstom?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Od kod izvira izraz »krovstvo«?Zanima me, od kod izvira izraz krovstvo. Če se držimo teme o gradbeništvu, so izrazi zidarstvo, opekarstvo, betonarstvo ... povezani/izpeljani z materialom/elementom, s katerim se ukvarjajo. Krovstvo, ki se nanaša na polaganje strehe, pa res ne vem, od kod izvira.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Od kod izvirajo priimki »Trdan«, »Pahulje«, »Dejak«, »Kocjan«, »Pintar« in »Vovk« in kaj pomenijo?Od kod izvirajo priimki Trdan, Pahulje, Dejak, Kocjan, Pintar in Vovk in kaj pomenijo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Od kod izvira priimek »Marko«Zanima me, od kod izvira priimek Marko.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Od kod izvira priimek »Šercer«?Zanima me, od kod izvira priimek Šercer in kaj pomeni?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od kod koli [od kọ́d kọ̄li]
zaimenska zvezaod kod vendar?
PRIMERJAJ: koli
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Od kod prihajajo priimki na -ar?Zakaj imajo veliko Slovencev priimek na -ar in od kod izvor tega?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od kod semkaj gl. kod, od, semkaj ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od kod ... semkaj gl. kod, od, semkaj ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od kônca prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od krája prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od kraja ► ȯt kˈraːja prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od kupil [del.] gl. odkupiti ♦ P: 1 (TC 1575)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od kupilu gl. odkupilo ♦ P: 1 (TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od kupitejl gl. odkupitelj ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od le-ondi [od le-ōndi]
prislovna zvezaod tod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od le-tod [od le-tọ̑d]
prislovna zvezaod tedaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od létos prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od ligándov odvísni iónski kanál -- -- -ega -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od log gl. odlog ♦ P: 1 (TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od málega prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od mermrovati gl. odmrmrovati ♦ P: 1 (TT 1577)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odmévati od -am od
nedovršni glagol,
glagol razumevanja (stanjski (telesni/duševni) glagol)v posplošenem pomenu kaj oglašati se od koga/česa / od kod
Njihovo kričanje /zastrašujoče/ odmeva od golih sten.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od mládega čas. prisl. zv. izraža, da dejanje traja od prvega obdobja življenja
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od mladesnogu gl. mlad, noga, od ♦ P: 1 (MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od mládih nog prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od mladiu gl. mladiju* –, od – ♦ P: 12 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od mladósti prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od mladu gl. mladu* –, od – ♦ P: 1 (TR 1558)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od nékdaj prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od nekedaj [od nekǝdȁj]
prislovna zvezaod nekdaj
PRIMERJAJ: kedaj1, od kedaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od nekod [od nekọ́d]
prislovna zvezaod nekod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od nesti gl. odnesti ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od odmérka odvísna fármakokinétika -- -- -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od óka prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od óndi prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od ondód prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od onód prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od ozgoraj gl. od, ozgoraj ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od pahnen gl. odpahnjen ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od pámtiveka prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od pehniti gl. odpehniti ♦ P: 1 (*P 1563)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od pelati gl. odpeljati ♦ P: 3 (TT 1557, TL 1561, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od pertubiti gl. biti 2, odprt ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od pirati gl. odpirati ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od počétka prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od poditi gl. odpoditi ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od pómnjenja prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od popréd prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od poprêj prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od povedati gl. odpovedati ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od povsód prostor. prisl. zv. izraža, da je prostorsko izhodišče glagolskega dejanja na številnih mestihSINONIMI:
ekspr. od vsepovsod,
nar. od vserod,
ekspr. z vseh koncev in krajev,
ekspr. z vseh strani,
ekspr. z vseh vetrov
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od prápočétka prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od praviti gl. odpraviti ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od preda gl. odpreda ♦ P: 1 (TAr 1562)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od pred krátkim prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od prêj čas. prisl. zv. izraža, da se dejanje, stanje začenja v preteklosti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od pustek gl. odpustek ♦ P: 2 (DPa 1576, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od puščanje gl. odpuščanje ♦ P: 2 (TPo 1595, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od rešen gl. odrešen ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od rešiti gl. odrešiti itd. ♦ P: 2 (TC 1555, DC 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od sedàj prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od segamal gl. odsegamal ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odsehmal (od sehmal) prisl., F
2,
amodò, od ſehmal, odṡdai, poſihmal;
posthinc, odſehmál
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od sehmal gl. odsehmal ♦ P: 4 (TT 1557, DPa 1576, TT 1581-82, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od seh mal gl. odsehmal ♦ P: 3 (TE 1555, TT 1557, KPo 1567)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od seh malov [od seh mȃlov
]
prislovna zvezaodslej, od tega trenutka
PRIMERJAJ: noter dod seh malov, odsehmal
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odsekan (od sekan) del., F
12,
decisus, -a, -um, odſékan;
deputatus, odlozhen, prózh
odſékan;
desectus, -a, -um, odréṡan, odṡhagan,
odſékan, obréṡan;
mutilatus, -a, -um, odlomnien,
odſékan, nei ceil;
praecisus, -a, -um, odſékan, odbyt, odréṡan;
ramale, -lis, ena od driveſſa odtergana, ali
odſeikana veya;
recisamentum, -ti, tarskè,
odſékane, ali odréṡane tarṡzhize;
recisus, -a, -um, odſékan, odréṡan;
secamentum, -ti, tudi te
odſeikanîe[!] terṡkè;
segmen, vel segmentum, -ti, en
odſékan kos;
talea, -ae, en kol, na obéh kraih
od ſeikan ṡa vſaditi ga v'ṡemlo;
truncus, -a, -um, odſékan, odroblen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od sekati gl. odsekati ♦ P: 1 (TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od síle1 prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od síle2 prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od sina deca
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od smertivstajenje gl. od, smrt, vstajenje ♦ P: 1 (TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od sod gl. od, sod ♦ P: 4 (TO 1564, MD 1592, TfC 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od sot prislovGLEJ: odsod
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
od sot gl. od, sod ♦ P: 1 (TE 1555)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od spod [od spọ̑d]
prislovna zvezaspodaj
PRIMERJAJ: od spodaj, spod, spodaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od spôdaj smer. prostor. prisl. zv. izraža, da je premikanje, sprememba usmerjena z nizkega, nižjega položaja proti višjemu
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od spodaj [od spódaj]
prislovna zvezaspodaj
PRIMERJAJ: od spod, spod, spodaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od spred [od sprẹ̑d]
prislovna zvezaod spredaj
PRIMERJAJ: od spredaj, spred, spredaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od spred prim. spred
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od spred gl. odspred ♦ P: 2 (TT 1557, JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od spreda gl. odspreda ♦ P: 11 (TT 1560, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od sprédaj nač. prisl. zv. izraža, da je dejanje usmerjeno na kaj tako, da naravnost zadeva sprednjo stranSINONIMI:
s sprednje strani,
knj.izroč. en face
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od spredaj [od sprẹ́daj]
prislovna zvezaod spredaj
PRIMERJAJ: od spred, spred, spredaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od spredaj gl. odspredaj ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od spret gl. odspred ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od srcá prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
odstavljati od mleka [odstávljati od mlẹ́ka odstávljam od mleka]
nedovršna glagolska zvezaodstavljati od dojenja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odstòp od kakôvosti zdravíl -ópa -- -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odstòp od kázenskega pregôna -ópa -- -- -- m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odstòp od mednárodne pogódbe -ópa -- -- -- m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odstòp od pogódbe -ópa -- -- m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od strahovati gl. odstrahovati ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od straní prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od stúda prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od tačàs prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od takràt prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od tàm mestov. prostor. prisl. zv. izraža položaj, kraj, prostor, od koder kaj poteka, se nahaja, dogaja
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od tedàj prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
odtegljáj od pláče -a -- -- m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od tehmal gl. odtehmal ♦ P: 2 (TPs 1566, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od teh mal gl. odtehmal ♦ P: 1 (DPa 1576)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od tìstec prisl. od tam: Od tisztecz szo pozváni od Arnulf Czaszara na pomoucs KOJ 1848, 7; odide v-Moldávio, i odtisztecz nad Sz. Ladiszlava szem pripela vno'sino Kumaniánczov KOJ 1848, 23
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od tód mestov. prostor. prisl. zv. izraža krajevno mejo v bližini govorečega, od katere poteka dejanje, stanje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od tod [od tọ̑d]
prislovna zvezaod tod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od tod gl. od, tod ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od tod ► ˈȯ tọt prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od tódi prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od tresite [2. os. mn.] gl. odtresti ♦ P: 2 (TE 1555, TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od tú prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
odtujíti od -ím od
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj odvrniti koga/kaj od koga/česa
/S prepričevanjem/ so ga odtujili od starih dejavnosti.
2.
iz prava kdo/kaj odvrniti koga/kaj od koga/česa
Sredstva za družbeno reprodukcijo /s privatizacijo lahko trajno/ odtujijo od delavcev.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
odtujíti se od -ím se od
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj ne marati več koga/česa
/Popolnoma/ se je odtujil od nje in družine.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od túkaj prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od unod gl. od, onod ♦ P: 8 (DB 1584, DC 1584, BH 1584, DAg 1585, MD 1592, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od unot gl. od, onod ♦ P: 3 (TE 1555, TT 1557, TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od valjen gl. odvaljen ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od veče gl. odveče ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od vleči gl. odvleči ♦ P: 3 (TT 1557, TR 1558, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od vnod gl. od, onod ♦ P: 6 (TT 1557, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DC 1585, TtPre 1588)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od vnot gl. od, onod ♦ P: 9 (TE 1555, TT 1557, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, TT 1577, DB 1578, TT 1581-82, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odvráčati od -am od
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od vreči gl. odvreči ♦ P: 1 (TT 1577)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odvrníti od in odvŕniti od -em od
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj ubraniti koga/kaj od koga/česa
/S prepričevanjem/ so ga odvrnili od nevarnega vzpona.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
odvrníti se od in odvŕniti se od -em od
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
neobčevalno knjižno kdo/kaj ne marati več koga/česa
/Popolnoma/ se je odvrnil od nje in družine.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od vsèpovsód prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od vseród prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od vunod gl. od, onod ♦ P: 1 (TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od vzet gl. odvzet ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od vzeti gl. odvzeti ♦ P: 2 (TR 1558, TC 1575)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od začétka1 mer. prisl. zv. izraža, da dejanje vključuje kaj v celoti, vključno z začetkomSINONIMI:
ekspr. od čistega začetka,
star. od kraja,
ekspr. od popolnega začetka,
ekspr. od samega začetka,
ekspr. od vsega začetka,
star. skraja1
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od začétka2 predl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od zad [od zȃd]
prislovna zvezaod zadaj
PRIMERJAJ: od zadaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od zad1 gl. odzad ♦ P: 7 (DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od zad2 gl. od, zad ♦ P: 2 (JPo 1578, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od zada1 gl. odzada ♦ P: 9 (TR 1558, TPs 1566, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od zada2 gl. od, zada ♦ P: 2 (TT 1581-82, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od zádaj smer. prostor. prisl. zv. izraža, da ima premikanje, dogajanje prostorsko izhodišče na mestu, ki je za čimSINONIMI:
knj.izroč. izozad,
pog. od zadnjega konca
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od zadaj [od zádaj]
prislovna zvezaod zadaj
PRIMERJAJ: od zad
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od zadaj1 gl. odzadaj ♦ P: 3 (JPo 1578, DB 1584, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od zadaj2 gl. od, zadaj ♦ P: 2 (TO 1564, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od zat gl. odzad ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od zdàj prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od zdaj gl. odzdaj ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od zdavna gl. odzdavna ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od zdávnaj čas. prisl. zv. izraža, da je začetek dejanja, stanja zelo časovno odmaknjen (v preteklost)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od zdavnaj gl. od, zdavnaj ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od zdol [od zdọ̑l]
prislovna zvezaod spodaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od zdôlaj prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od zdolaj gl. odzdolaj ♦ P: 3 (DB 1578, DB 1584, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od zgor [od zgọ̑r]
prislovna zvezaod zgoraj
PRIMERJAJ: od zgoraj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od zgôraj smer. prostor. prisl. zv. izraža, da je premikanje, sprememba usmerjena z visokega, višjega položaja proti nižjemu
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od zgoraj [od zgóraj]
prislovna zvezaod zgoraj
PRIMERJAJ: od zgor
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od zgoraj1 gl. odzgoraj ♦ P: 4 (JPo 1578, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od zgoraj2 gl. od, zgoraj ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od zlódeja povdk. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
od znotraj [od znọ́traj]
prislovna zvezaod znotraj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
od zunaj [od zúnaj]
prislovna zvezaod zunaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Oglaševanje od ust do ustZanima me slovenski ustreznik za angleški termin word-of-mouth marketing , ki označuje način oglaševanja, pri katerem potrošnik v vsakodnevni komunikaciji med ljudmi razširja svoje zadovoljstvo ali nezadovoljstvo z izdelkom, storitvijo ali blagovno znamko. Kateri slovenski termin je po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
oprávljanje od zádaj -a -- -- s
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
oprávljanje od zgôraj -a -- -- s
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pámtivék -a m (ȃẹ̑) poud. biti znano že od ~a |od zdavnaj, zelo dolgo|od pámtivéka čas. prisl. zv. (ȃẹ̑) poud. |od zdavnaj, zelo dolgo|: To je znano že ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
paralélni zavòj od bréga -ega -ôja -- -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
paralélni zavòj od bréga s poskôkom -ega -ôja -- -- -- -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Pavel od KrižaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Pavla od Križa samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [pávəl ot kríža], rodilnik [páu̯la ot kríža]
ZVEZE: sveti/sv. Pavel od Križa
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Pika, ki ločuje tisočice od nižjih enot številaNa vaši strani sem prebrala, da se števila do 10.000 zapišejo brez pike, od 10.000 naprej pa s piko. Zanima me, kaj se zgodi s piko v zapisu: 2.758,8 milijona. Je v tem primeru pravilen zapis s piko ali brez nje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Pika pri ločevanju tisočic od nižjih enot
Vljudno prosim za pojasnilo ali pišem npr. 2.100 oseb ali 2100 oseb. Jaz ves čas pišem s piko, torej 2.100 oseb, vendar me lektorji popravljajo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
PilatPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Pilata samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
svetopisemska oseba, rimski cesarski namestnik v Judeji
IZGOVOR: [pilát], rodilnik [piláta]
BESEDOTVORJE: Pilatov
ZVEZE: hoditi od Poncija do Pilata, umiti si roke kot Pilat
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pláča od kósa -e -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pláča od úre -e -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pojdi od tod [pọ́jdi od tọ̑d]
medmetna zvezauporablja se za izražanje želje, ukaza, naj ogovorjeni odide
PRIMERJAJ: pojti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Predlog »od« v zvezi »ena od ...«
Najprej naj se vam zahvalim za to spletno stran, ki je jasna, koristna, aktualna in strokovna, a hkrati poljudna. Vprašanje: ali obstaja pravilo, kako se uporablja predlog »od« v primerih: ena od najbolj znanih osebnosti ... / ena najbolj znanih osebnosti. Kdaj je s predlogom, kdaj brez njega?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Predložni ali nepredložni rodilnik: »biti odrešen« ali »biti odrešen od«Prosim za nasvet, kako je pravilno oziroma bolje: bitiodrešen bolezni ali bitiodrešen od bolezni. Podobno me zanima za svoboden/osvobojen bolezni ali svoboden/osvobojen od bolezni.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
príde od zádaj dov.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
proč od vzeti gl. pročodvzeti ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prostovóljni odstòp od izvršítve kaznívega dejánja -ega -ópa -- -- -- -- m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Raba predloga »od« v zvezi »izjema od pravila«
Ali se ob samostalniku izjema lahko uporabi predlog od - v zvezi izjema od pravila
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Razlika med predlogoma »od« in »izmed«
Kakšna je razlika med predlogoma od in izmed?
Kdaj katerega uporabiti, kako je s stilno zaznamovanostjo?
Npr.:
Eden od/izmed najpametnejših ljudi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Se »vanilija« razlikuje od »vanilje«?
Kako uporabljati zvezo vaniljin sladkor? Kako zapisati izraz vanilija/vanilja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Skupaj ali narazen: »od kod« (ali »odkod«)?Imam vprašanje, ki se tiče zapisa prislova od kod. Nekje sem zasledila, da se je nekoč ponekod pisalo tudi skupaj in me zanima, ali je to še vedno dovoljeno in slovnično pravilno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ta od srageudarjeni gl. od, sraga, ta, vdarjeni ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ta od te srageudarjen gl. od, sraga, ta, vdarjen ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
tód kaz. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) bližnjosti ~, po tejle poti je šel; ~ okrog se potikajo psi brez gospodarjev; Povsod ~ raste žafran; °~ in tam tu in tam; star. Pot vodi ~; priti do ~; iti °dotod do tod, °odtod od toddo tód kaz. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑)
1. smer. prostor. ~ ~ bo že sam prišel
2. čas. ~ ~ mi je vse jasnood tód kaz. prostor. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ do mesta je dvajset kilometrov; ne biti ~ ~ |iz teh krajev|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
tod prisl. od tod vez. zato, zatorej:
Kadar Actæon je vidil de v'to shivinsko podobo ſe je ſramuval v'mej ludij priti, od tot v'borshtah je prebival ǀ ta druga shivina nijh nej hotla sa bulshi Kakor ſo oni ſami sposnati, od tot tudi jem nej hotla vezh pokorna biti ǀ satorai pravio Bug naſs n'hozhe v'Nebu, od tot nemiſlio vezh na naſhe isvelizhejne ǀ Od tot Poëti, de bi dali ſposnati to nepremagano muzh tiga ſerzhniga Alcida, ſo njega malali s' Leuvio kosho ǀ nej bilu seleniga sgledat v' desheli, od tot velika lakota je bila uſtala ǀ Od tod vſamem perloshnoſt govorit od lete velike miloſti boshie, de nas je poklizal v' vinograd Svete katolish karshanske Zirkvi, de bi skuſi ſveta della ta nebeski vezhni lon ſi sashlushili Kalk po nem. daher ‛od tod’ in ‛zato, zatorej’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ujemanje, če je v stavku zgradba »eden od«Znašli smo se v dilemi glede navezovanja eden od, nismo prepričani, ali bi ga navezali na osebek ali predmet.
V tekstu pišemo ... naša družba je eden od / ena od največjih ponudnikov ....
Se torej zveza eden od / ena od navezuje na osebek družba, ki je ženskega spola, ali predmet ponudniki, ki je moškega spola?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ujemanje v sklonu v primeru »ena od ustanovnih članov«
Je taka ubeseditev pravilna in ustrezna? Bila je ena od ustanovnih članov. (Lahko bi ubesedili drugače, da bi bilo manj moteče, ampak zanima me, ali je tako prav.)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Uporaba vejice pri predlogih »od ... do« pri naštevanjuV naboru že odgovorjenih vprašanj mi ni uspelo najti razlage, kako je z vejico, kadar pri naštevanju uporabljamo od ... do.
Primer:
Revija bo pokrivala različne tematike: od arheologije, zgodovinopisja, geografije, etnologije do digitalne humanistike.
ali
Revija bo pokrivala različne tematike: od arheologije, zgodovinopisja, geografije, etnologije, do digitalne humanistike.
Ali se pred do zapiše vejico ali ne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
uprávljanje od zádaj -a -- -- s
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
uprávljanje od zgôraj -a -- -- s
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
varovánje od spôdaj -a -- -- s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
varovánje od zgôraj -a -- -- s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
varováti od spôdaj -újem -- -- nedov.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
varováti od zgôraj -újem -- -- nedov.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
vstájati od -am od
nedovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
vstáti od vstánem od
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanjačustvenostno kdo/kaj oddaljiti se od koga/česa
/S težkim srcem/ je vstal od vsega pridobljenega.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
vstòp od straní -ópa -- -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
začásna zadržánost od déla -e -i -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
začetek -tka m začetek:
ta strah Boshij je en sverik, inu sazhetik im. ed. vſiga dobriga djania ǀ Ie ſazhetik im. ed., inu koniz tiga zhloveka ǀ ti ſi nash sazhetek im. ed., inu konez ǀ ſo ſlepij, nepametni, nesnajo sazhetka rod. ed., inu konza ǀ od sazhetka rod. ed. tiga svejta, do rojstva Marie Diuize ǀ Bò takrat takushna nadluga, kakora nej bila od ſazhetka rod. ed. ſveità doſehmal ǀ Medcina vuzhj ſposnati sazhetik tož. ed., inu urshohe teh bolesni ǀ S. Hieronimus je djal de vſe nevere, inu kezarie ſo ſazhetik tož. ed. imele od shenskih pershon ǀ vſi drugi Krajli ſo imeli en taku reuni sazhetek tož. ed. nijh shivejna od začetka na začetku:
od sazhetka Sampson je v'strahu Boshim shivil ǀ Arzati pravio, de kadar je ena ſtara boleſan teshku jo morio odgnat, ali od sazhetka je lahku pomagat ǀ de si lih od ſazhetka ſe kaſe vejter dober, inu nuzen, vener vezhkrat ſe preoberne ǀ je bil oblubil od sázhetka tiga greshniga lebna taiſto porozhit ǀ od sazhetta Kadar ta PreroK je gledal v'Tempel nezh nej hudiga vidil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zavòj od bréga -ôja -- -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zavòj od bréga s plúžnim prestópom -ôja -- -- -- -- -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zdàj kaz. čas. prisl. zaim. (ȁ)
1. trenutka govorjenja: ~ smo ravno pri večerji, pokličite čez pol ure; Do ~ je šlo vse po sreči; ~ so prve izkušnje za vami, lažje bo
2. veljave, tudi v trenutku govorjenja: ~ so vse drugačni časi; ~ že dve leti pišem novo knjigo
3. Do ~ sem veliko delal, ~ bom pa počival odslej; Začel je zavirati, a ~ je bilo že prepozno tedaj; ~ pa le poprimite za delo
4. ~ ~ bo tu |kmalu, vsak čas|
5. v medmetni rabi Pozor, pripravljeni, ~zdàj zdája m z -em (ȁ á) neobč.: nenehno trajajoči ~; Čas je sestavljen iz samih ~evdo zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ je šlo vse dobrood zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ bomo pazili nanjza zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ je stanje mirno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zdôlaj mestov. prostor. prisl. (ó) knj. pog. spodaj: Zgoraj v hribih sije sonce, ~ je še megla; daleč, globoko ~; ~ na cesti, v kletiod zdôlaj mestov. prostor. prisl. zv. (ó) knj. pog. spodaj: Stebriči so ~ ~ šesterokotni
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
znotraj prisl. znotraj:
snotri je bil velik Krik, jok, inu shraj ǀ je taku spazhen ratal s'vunaj, Kakor s'notraj ǀ snotrai pak drusiga nej kakor dem, inu pepeu ǀ kakorshen je zhlovek ſnotraj ǀ she neusmilenishi ſo bilij s'notrej ǀ nei ſi provi zhlouik temuzh podoba zhloueska od sunej, s'notri pak shivinsko imash od znotraj znotraj:
od snotrej ſo pauni strupa te nevoshlivosti ǀ od ſnotrei je bil poln bodezhih shpiz ǀ v' desnizi je dershal ene Bukve od ſnotri, inu od ſunai piſſane ǀ bodo od ſunaj, inu od s' notraj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zunaj1 prisl. zunaj:
sa volo njega greha je taku spazhen ratal s'vunaj, Kakor s'notraj ǀ obeden mene n'hozhe pod ſtreho imeti, ſatorai morem letukaj s'vnej leskati od zunaj 1. na zunaj:
od vekoma vſe ſtuarij popolnoma poſna, inu sgrunta kakorshne ſò inu bodo od ſunaj, inu od s' notraj ǀ Vidim to gnadliuo Gospodizhno od ſunaj ſilnu lepu gvantano ǀ tu lepshi od ſunaj kasheio, tu gershi pak od snotri skrivajo ǀ od sunej ſo ludem podobni, ali od snotrej ſo pauni strupa te nevoshlivosti ǀ lushti tega ſvejta ſò kakor iabuka Pentapolska, katera od sunaj ſo lepa … snotrai pak drusiga nej kakor dem, inu pepeu 2. zunaj:
v' desnizi je dershal ene Bukve od ſnotri, inu od ſunai piſſane ǀ od s'unaj je imelu strashne ſaurashnike, ali she neusmilenishi ſo bilij s'notrej 3. na pamet:
fant ſe navuzhj od ſunaj vſe Note ǀ ſerzhnu govori, kar ſe ſi od ſunaj navuzhil ǀ Euſebius pak piſſe, de on je posnal eniga slepiga Mosha, kateri je odſunaj ſnal Svetu Piſſmu Stariga, inu Noviga Teſtamenta
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Zveza predlogov »od« in »do«
Ali je pri zvezah, ki zajemajo več zaporednih enot, pravilno/sprejemljivo pisati točke 2 do 8, priporočila1 do 6, smernice 7 do 15? Ali je (edino) pravilno pisati točke od 2 do 8, priporočila od 1 do 6, smernice od 7 do 15?
V SSKJ je navedeno, da se v primerih, ko imamo dano začetno in končno točko/mejo, predlog do uporablja v zvezi z od. Samo v primeru, ko je do dejansko izražen s pomišljajem, je od fakultativen (naveden v oklepaju). Po drugi strani se za izražanje približne, vmesne mere do samo včasih uporablja v zvezi z od – ali bi to lahko dejansko nakazovalo, da bi se pri zvezi točke 2 do 8 lahko razumelo, da gre za približno izražanje? In tudi zadnji primer, v katerem je samo do, je označen kot publ. – ali to pomeni, da je tak zapis dejansko zaznamovan?
V Slovenskem pravopisu se do kot razmejevalni predlog uporablja samo v zvezi z od.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.