opróda -e tudi -a m (ọ̑)
nekdaj plemičev služabnik, spremljevalec: oproda je poskrbel za hrano in prenočišče; v spremstvu je več oprod; grofov, vitezov oproda
// slabš. pomočnik, sodelavec: on je režiserjev glavni oproda / oprode nacizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

oproda
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
oprode tudi oproda oproda samostalnik moškega spola
plemičev služabnik, spremljevalec
IZGOVOR: [opróda], rodilnik [opróde] tudi [opróda]
BESEDOTVORJE: oprodov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

opróda -e tudi opróda -a m, člov. (ọ̑; ọ̑) vitezov ~; slabš. režiserjev glavni ~ |pomočnik, sodelavec|
opródov -a -o (ọ̑), opródin -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

opróda -e m
slabš. privrženec, sodelavec osovražene oblasti, osebepojmovnik
SINONIMI:
slabš. opričnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024

oprọ̑da -e in -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

oprǫ́da, m. der Waffenträger, der Schildknappe, Meg., Mur., Cig., Jan., Boh.-M., Dalm., nk.; — iz madž. apró, parvus, Mik. (V. Gr. III. 133.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

oproda [oprọ̑da] samostalnik moškega spola

kdor plemiču nosi orožje; oproda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

oproda samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

oproda sam. m ♦ P: 2 (BH 1584, MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

opróda -e m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

Število zadetkov: 10