po predlog [po] I. z mestnikom 1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa
II. s tožilnikom 1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa
III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon 1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa
IV. v predložni zvezi s prislovom 1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Po simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Po, simbola za element ↑polonij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pò1 in po prisl. (ȍ) izraža porazdeljevanje enakega števila, količine česa na vsako od imenovanih oseb, stvari, pojmov: v sobah prenočuje po pet ljudi;
v klopi sedijo po trije učenci;
fanta imata po dvoje hlač / v sobi jih spi po pet / okrepljen: na vsakega našega sta navalila po dva sovražnika; vsak od otrok je dobil po eno darilo; vsaka skupina ima po enega vodnika; vedno je obljubljal po dvema ali trem hkrati / obsojena sta bila na po deset let vsak na deset let / vzgojil je nageljne s po dvema cvetoma / od strehe visijo po meter dolge sveče; ni ga domov po cele dni, po ves teden; sprehaja se po ure in ure, po cele ure, po več ur; v mesto hodi (po) dvakrat na leto; (po) koliko litrov porabi avtomobil na sto kilometrov / korakajo po dva in dva; stopati v vrsti eden po eden drug za drugim// izraža prodajno ceno: plačevati kilogram kruha po dva evra; pog. mleko je po evro po en evro / inštruira po petnajst evrov na uro / v prilastkovi rabi dajte mi tiste češnje po pet evrov kilogram
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po2 predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pó- (ọ̑) 1. za izražanje premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja: iti, poslati po zdravnika;
po kaj si prišel;
povabili so ga, zdaj pa ni nikogar ponj;
skoči v lekarno po zdravila / seči v žep po denar; pisati tovarni po navodila / zastar. šla je k studencu po vode po vodo2. s svojilnim zaimkom ali pridevnikom za izražanje hotenja, volje, ki (naj) usmerja, vodi ravnanje: pri naši hiši bi bilo vse drugače, če bi šlo po moje;
pa naj bo po njegovo, če že tako hoče;
vsakdo ravna po svoje;
hišo so uredili po Janezovo 3. s pridevnikom srednjega spola ali pridevniškim prislovom za izražanje načina, kako dejanje poteka: po božje častiti;
po bratovsko deliti;
tuliti po volčje;
živeti (po) beraško;
skrbeti za koga (po) očetovsko / govori (po) nemško, zastar. po nemški II. z mestnikom 1. za izražanje neurejenega premikanja ali stanjaa) na enotni površini: hoditi po gozdu;
sprehajati se po mestu, parku / potovati križem po svetu / po obeh straneh poti so njive / hoditi po dežju / premetavati se po postelji / po tleh razmetani listki; pege po obrazu / iskati, brskati po slovarju b) na površini, ki jo oblikuje množica posameznih predmetov: sneg leži po gorah;
kmetije so raztresene po gričih;
hoditi po hribih;
posedati po krčmah / prsti hitijo po tipkah / ptice skačejo po vejah / listje rumeni po drevju; skriva se po grmovju / oziral se je po poslušalcih / polemika po časopisih 2. za izražanje usmerjenega premikanja na površini česa podolžnega: stopati po cesti;
potok teče po dolini;
obleka se trga po šivih;
plezati po vrvi / knjiž. kri polje po žilah; voda curlja po žlebu / povzpeti se v peto nadstropje po stopnicah / gladiti psa po dlaki / po poti jesti med potjo3. za izražanje premikanja, usmerjenosti na površino predmeta: od obupa se je tolkel po glavi;
udariti psa po gobcu / razbijati po vratih // za izražanje premikanja k čemu s sovražnim namenom: vsi so planili po njem; tolči po nasprotniku 4. za izražanje premikanjaa) z namenom, da se kaj pridobi, obdrži: seči po knjigi;
pes hlastne po muhi;
ekspr. gostje so kar planili po jedeh b) z določenim namenom sploh: iti v mesto po opravkih;
mladi hodijo z doma po zaslužku / šel je ven po nakupih nakupovat5. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti k predmetua) ki naj se spozna, zazna: pogledati po vremenu;
povprašati po zdravju, znancu;
vprašal ga je po imenu / zastar. debata po tem vprašanju ob) ki je cilj čustvovanja, volje: hrepeneti, ekspr. koprneti po čem / potreba po jedi; želja po popolnosti; pohlep po denarju / psu se cedijo sline po klobasi c) ki je vir, izhodišče čustvovanja: žalovati po kom;
hudo mu je po materi 6. za izražanje časa, trenutka, ki mu sledi dogajanje: po petih letih ga prvič vidim;
po treh tednih se vrnem / po deseti (uri) pridi v pisarno; po kosilu počiva; po maturi se bo vpisal na univerzo; prva leta po osvoboditvi; kmalu po polnoči / pri štetju let leta deset po našem štetju / neprav. pred in po uporabi pred uporabo in po njej// za izražanje (časovnega) zaporedja: ajda se seje po pšenici / po Vrhniki pride Logatec za Vrhniko// ekspr., v zvezi z biti za izražanje prenehanja, izginitve: sneg kar vidno jemlje, kmalu bo po njem; je že po dežju nehalo je deževati// zastar. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja; ob: shajali so se po zimskih večerih 7. za izražanje merila, vodilaa) pri določanju, opredeljevanju: spoznati koga po glasu, hoji;
podoben, različen po značaju;
večji po postavi;
prvi po moči;
postaviti se v vrsto po velikosti / mehanik po poklicu; po rodu Hrvat; sorodstvo po stricu / njegov brat, Peter po imenu ki mu je imeb) pri usklajanju, prilagajanju: oblačiti se po modi;
čevlji so narejeni po nogi;
ladjo so imenovali po glavnem mestu;
delati po načrtu;
ravnati po zakonu / pomagati po svojih močeh / ekspr. delati po stari navadi / nagrajevanje po delu; publ. po svojem položaju je član odbora // za izražanje merila, vzora pri posnemanju, poustvarjanju: slikati po naravi; scenarij je narejen po romanu / zgledovati se po drugih / igrati, peti po notah 8. za izražanje sredstva, posrednika: poslati po pošti, železnici;
sporočiti po kurirju / publ. nadzorovati po svojih organih // star. za izražanje povzročitelja; od: po hudournikih razrita pot; zavzetje Carigrada po Turkih / povezani smo po skupnih doživljajih s skupnimi doživljaji; po človeških rokah narejeni kipi s človeškimi rokami9. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: to se je zgodilo po tvoji krivdi / po fižolu ga boli želodec; po sadju ga napenja / mož je znan po grobosti; sloveti po lepoti 10. za izražanje vira, izvoraa) pri zaznavanju s čutili: čebelnjak diši po medu in vosku;
okus po ananasu, čokoladi;
smrdeti po žganju b) pri prevzemanju z dedovanjem, nasledstvom: dobiva pokojnino po možu / vdova po profesorju / po očetu ima oči, po materi lase 11. za izražanje načina, kako dejanje poteka: hoditi po prstih;
plaziti se po trebuhu / po grobem obdelati; obsoditi po krivem; po pravici razsoditi; ekspr. jeziti se po nepotrebnem 12. za izražanje mere: jemati zdravilo po kapljicah;
plačevati po kosu;
prodajati zemljišče po parcelah;
piti po požirkih // za izražanje delitve, razdeljevanja: razdeliti po enakih delih / publ. plačati za večerjo sto evrov po osebi na osebo13. za izražanje cene: prodajati po nizki ceni;
jajca so bila na trgu po dinarju;
po čem je vino
● ekspr. (nedolžna) kri vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjene(ga) je treba maščevati; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; zastar. prvi po cesarju za cesarjem; Janez Kocmur, po domače Maček izraža (hišno, osebno) ime v rabi domačinov; to mu ni po duši mu ni všeč; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; pog. po privatni liniji privatno, ne službeno; star. iti po plemenu goniti se; pariti se; ekspr. malo po malo sneži pomalo; po mojem to ni prav po mojem mnenju; pog. že kar dobro govori po naše v jeziku, ki je tu v rabi; nar. vzhodno reč po našem pomeni besedo v našem narečju; prišel sem po slovo se poslovit
♦ šport. zmagati po točkah premagati nasprotnika samo zaradi višjega števila dobljenih točk; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila; prim. podolgem, pomalem, ponavadi, posili, posredi, postrani, povečini ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
PoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Po samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [pə̀ó], rodilnik [pə̀ó] in [péó], rodilnik [péó]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
POPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog PO samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [pə̀ó], rodilnik [pə̀ó]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po [poudarjeno pò] predl.
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Po -- [peó] m, simb. (ọ̑) kem. polonij
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
PO -- [pəó] m, simb. (ọ̑) Postojna
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po predl.1.
z mestnikom za izražanje sredstva, posrednika 2.
z mestnikom za izražanje vira, izvora GLEJ ŠE SINONIM: čez2,
glede na,
na1,
na1,
na1,
o1,
ob,
za1,
za1,
za1,
zaradi
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po predl. s tož. in mest.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pò, I.
adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.-Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče-Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.-Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.-Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.-Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.-Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.-Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.-Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.-Met.-Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.-Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.-Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po prisl. 1. po, izraža porazdelitev enakega števila, količine česa na vsako od imenovanih oseb, stvari, pojmov: ali greihe ziménom po ednom na prei zracſunati nemoremo TF 1715, 36; Oni ſzo zácsali praviti nyemi po ednom: nejli jaſz KŠ 1771, 147; i poſzlao je je po dvá KŠ 1771, 202; doli je poſzádite vſzáksem ſzedejnyi po pétdeſzét KŠ 1771, 198; Po ednom idemo vö z-etoga ſzvejta SŠ 1796, 175; Tak ti nasi dnévi po ednom odido BRM 1823, 20; Solszke regule skolnik po ednom raztolmacsi KOJ 1845, 8; Kelko falátov je meo po ednom KAJ 1870, 170; Na to je ednomi poednom eden püšlič dála BJ 1886, 12 2. izraža prodajno ceno: vzéli ſzo vſzáki po 'zukavczi KŠ 1771, 65; Gubacsov po kébli cena 17–19 frt. AI 1875, kaz. br. 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po predl. z mest. 1. po, za izražanje premikanja ali stanja: Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; on mené po rávnoi pouti vodi ABC 1725, A8b; ino tebi pout kázal, po steroi bodes hodil SM 1747, 96; po drügoj pouti ſzo sli nazáj KŠ 1771, 8; I okouli je ſou po vſzoj Galilei KŠ 1771, 12; hodo je po vodáj KŠ 1771, 49; Ravnaj náſz po právoj pôti BRM 1823, 2; Po velikom ſzlápi ſze zdâ noſzimo BRM 1823, 158; kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI; i po pouti nej júvkati KOJ 1845, 10; ino sze po vszoj zdájnoj vogerszkoj zemli razpresztréjo KOJ 1848, 3; kak odicseno je Imé tvoje po vszoj zemli TA 1848, 7; Tá po goráj KAJ 1870, 9; štere krt po ogradaj i trávnikaj zrova AI 1878, 10; Po hrbti je sive dlake AI 1878, 10; nego ſze je po dvej gibej paſcso KM 1790, 42 2. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti: rávno po ravnoj pouti v nebéſza priti KŠ 1754, 10a; Idite notr po teſzni vrátaj KŠ 1754, 143; I po sztezi szpravicsanya Pela KAJ 1848, 9 3. za izražanje časa: koteraſze po jejſztvini ſzkoncſávajo navcſiti TF 1715, 45; i po etom ſitki ſitek vekivecſni TF 1715, 23; Molitev po jeſztvini ABC 1725, A6a; ino po bláſenoi ſzmerti vu ſzvoi orſzág gori vzéti SM 1747; Evangelistje .. po Kriſztusevom vnébo zaſztoplenyej KŠ 1754, 3; Po Babilonſzkom ſzeljenyej je poroudo Salathela KŠ 1771, 5; Po eti ide Dalmatin Jüri KŠ 1771, A6b; Znáte, kaj po dvöma dnévoma vüzen bode KŠ 1771, 87; Na Nedelo po mládom leti KŠ 1771, 10; Csi ſcsés, po vrejmeni bom ti vecs pripovidávala KM 1790, 32; gde ſzo te peſzmi po Predgi BRM 1823, II; Po ſzkoncsanom potüvanyi KAJ 1848, IX; Po souli more vszáki posteno domou iti KOJ 1845, 10; Po Hunov z-Pannonie preminejnyi szo sze szem prignali KOJ 1848; i po vrêmeni je vrli cslovek grátao 'z-nyega KAJ 1870, 50; pa po krátkom vrêmeni vinyák doszta rójom máli bode AI 1878, kaz. br. 8; Po 'zétvi od szilja cêna goriszkočila AI 1875, kaz. br. 8; Tu spi po dnévi AI 1878, 10 4. za izražanje merila, vodila a) pri določanju, opredeljevanju: Sészt po iméni: Pervi tauje TF 1715, 10; Mi ſzmo tudi bili ſzinove ſzerditoſzti po naturi SM 1747, 8; kaj bi vſze doli poſzádili po rédi KŠ 1771, 121; Lebbeus po iméni Thaddeus KŠ 1771, 31; Ki ſzo v-Kriſztusi po vöri mrli SŠ 1796, 14; ete nas mladénecz po iméni Lambertus Jósef SIZ 1807, 5; sze imenuje Vogrszki od po Vogrszkom gucsécsih Vougrov KOJ 1833, VIII; Toje po iméni trsztnavüs AI 1875, kaz. br. 8; Jo'zefje po priliki li sztrêlao závce AI 1875, 7; Krála ſzenyo, ſtero je po rédomnyemi pripovidávao KM 1796, 78; Kakda ſze racsúnajo po rédi Szetovi oſztánki KM 1796, 9 b) pri usklajevanju, prilagajanju: Boug mi dela po vouli SM 1747, 74; Csinyemi po vouli 'zivémo KŠ 1754, 12; nej je prisao v solo med deczo nedosztojno po pávrszkom oblecseni KOJ 1845, 5; celô po prôsztom je je velo szpraviti KAJ 1870, 155; Razlocsávajo sze glásznicke po zgovárjanyi AIN 1876, 6 5. za izražanje sredstva, posrednika: Kai vám Boug ponyém oznáva TF 1715, 6; Otecz nebeszki, po tvoiem ſzinei ABC 1725, A6a; Kagda, ino pokom ſze vüpas SM 1747, 38; po Kriſztuſi i po nyegovi Apoſztoláj prejdgano KŠ 1754, 9b; vu Nouvom Zákoni pa po Apoſtolaj obdr'zao KŠ 1771, A2b; Vöro ſzvojo po delaj vo ſzká'se KM 1783, 4; geto je po Angyeli ona pozdrávlena KM 1783, 52; Naj tvega Dühá vu ſzrczi mámo, Po ſterom ſze v-Vöri pokrejpimo BKM 1789, 132; Gda ſze od ſzve 'sené po csalárnom vodo SIZ 1807, 35; I po Proroki to pravio BRM 1823, 3; steri sze zná nigda po etoj knigi szpraviti KOJ 1833, V; csi sze je gli 'senszka száma po poszlanom prsztani nyemi ponüdila KOJ 1848, 4; Po nyem sze pamet preszvetsáva KAJ 1848, 3; Molitev za obdr'zánye toga máloga serega po Rêcsi Bo'zoj TA 1848, 9; Právde sze po szpráviscsi dogotovijo AI 1875, 2; I steri med vami nebi rad po szvojem jeziki zvedo vsze ono AIP 1876, br. 7, 1; vse po tvojoj vôli bom včino BJ 1886, 8 6. za izražanje vzroka, vira, povzročitelja: Katechismus, po D. Luther Martonni ſzpiſzani TF 1715, 1; na sztári szlovenszki jezik obrnyeni po Stevan Küzmicsi KŠ 1771, A1a; povejdanye po prorokáj KŠ 1771, 9; správlene po Bárány Ignáci BJ 1886, 1 7. pod, kot: Kai razmis po krühi vſzak denésnyem TF 1715, 29; Ka razmis po Kriſztusevoj ſztávi KŠ 1754, 106; Ka razmimo po ſzvejti KM 1796, 3; Ka razmimo po szillabizálivanyi KOJ 1833, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po [po]
predlogpo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po predlog
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
po (skupna F
403)
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po prisl., fraternè, po bratovṡku;
latinè, latinṡki,
po latinṡki, ali bukouṡki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po predl., abrípere, po ſyli vẛèti, vkraſti;
adventitare, po goſtim perhajati;
frequentare, po goſtim hoditi;
fortuitò, po ſrèzhi;
obliquus, -a, -um, kriu,
po ſtrani, krumpaſt;
ordine, po verſti,
po rèdu,
po zhiſlu;
per vim, po syli;
propenus, -a, -um, tú kar je
po dolgim ṡkamplanu;
subbibere, ṡdai ter ṡdai
po malim pyti;
usitatè, po navadi
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: po predl., F
2,
bono omine, po oppoviſti;
fortuito, po srezhi, permirshi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po predl. I.
z daj. po:
Od S. Joannesa pak vuzhiteſe shiveti pò vaſhimu ſtanu ǀ ſe je niemu sdelu, de raisha po velikimu deshie II.
s tož. po:
kakor eden merselzo ali drugo bolesan ima, prezei po Dohtarja poshle ǀ try krat, inu shtiri krat po njega poshle ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori teh Angelzu, inu Svetnikou prishli po vaſho dusho ǀ popade shkaff, inu ſerdita tezhe k'potoku pò uodo III.
z mest. po:
Noe, kakor je bil s'zholna prishal po tem gmain potupu prezei je G. Bogu sahvalil ǀ po vodi, kakor po semli hodi ǀ kadar S. Maſha ſe bere, pojte takrat po Cerquah ǀ nej bodi po vaſhi voli ǀ Saul je vuprashal po ſvojh oſlizah sgublenih ǀ je hodil pò vodi, inu nikar pò ſemli ǀ de bi pò resnizi ſapovedal ǀ je bil bushiz, inu je mogal pó mrasu raishat IV.
z or. po:
Joannes Puszhaunik je shal po enem cilu voskem potam ǀ kaker sgonovi ſo bili nehali sgonit po tem mertvem Mosham ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom ſijnom Vezljivost z daj. in or. se pojavlja zelo redko. V zapisih, ki izkazujejo vezljivost z daj., je izglasni -u lahko hiperkorekten, kot da bi izpadel po vokalni redukciji. Če je temu tako, so te oblike dejansko mestniške. Vezljivost z orodnikom je verjetno le navidezna, saj je samostalniška končnica tu lahko prenesena s pridevnika, kjer pisno sovpade z mestniško.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po predlog
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po1 predl. ♦ P: 50 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po2 [del besed. zveze] – ♦ P: 1 (ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
poGlej:
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po ► pȯ prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po ► pȯ predl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Alinejno naštevanje po črkah slovenske abecedeNikjer nisem našla pravil glede alinejnega naštevanja po črkah slovenske abecede v slovenskih besedilih/dokumentih. Zaradi vsesplošne rabe angleščine se namreč pogosto uporabljajo črke tega jezika.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ali se dan, imenovan po godu svetnika (npr. »lucijino«), piše z veliko ali malo začetnico?Kako se pravilno pišejo dnevi, če jih imenujemo po godu svetnika: z veliko ali malo začetnico?
Na primer:
na Lucijino ali na lucijino (mišljen je dan) – v stavku na primer: dnevi od Lucijinega/lucijinega do božiča kažejo ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
analíza po protokólu -e -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
angléško nač. prisl. (ẹ̑) govoriti ~po angléško nač. prisl. zv. (ẹ̑) ~ ~ govoriti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bábji -a -e (ȃ) slabš.: ~a radovednost |ženska|; ~a vera |praznoverje|; ~e vedenje |nemožato|; nevtr. ~e poletje |sončen začetek jeseni|po bábje nač. prisl. zv. (ȃ) slabš.: ~ ~ ravnati |slabo, neodločno|; ~ ~ radoveden |žensko, kot ženska|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bárvanje po Grámu -a -- -- s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bíokémična potréba po kisíku -e -e -- -- ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bíokémična potréba po kisíku -e -e -- -- ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
blískov -a -o (ȋ) zagledati kaj ob ~i svetlobi |ob svetlobi bliska|; poud. zdrveti mimo z ~o hitrostjopo blískovo nač. prisl. zv. (ȋ) poud. ~ ~ izginiti |zelo hitro|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bóžati po -am po
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj ljubeče dotikati se koga/kaj po/na/v kom/čem
Otroka je nežno božala po licu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
bôžji -a -e v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi Bôžji, v zvezah božji grob, božja pot tudi bóžji (ó; ó; v zvezah ọ̑)
1. ~a volja; ~e zapovedi; vznes.: ~a beseda |evangelij|; ~a njiva |pokopališče|
2. privzdig.: služabnik ~ duhovnik; hiša ~a cerkev; služba ~a maša; poud. šiba ~a |velika nesreča, nadloga|
3. poud.: ves ~ dan |ves dan|; Molči, človek ~ |izraža podkrepitev|; Križ ~, kaj bo iz tega |izraža začudenje, presenečenje|
4. rastl. ~e drevcebôžje -ega s, pojm. (ó) star.: božjast; kap, infarktpo bôžje nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ častiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
brátovski -a -o (á) ~a ljubezen; poud. ~a cena |zmerna, primerna|po brátovsko nač. prisl. zv. (á) ~ ~ skrbeti za koga
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
céna po enôti mére -e -- -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
cigánski -a -o (ȃ) slabš. biti ~e narave |nestalne, nemirne|po cigánsko nač. prisl. zv. (ȃ) slabš. ~ ~ živeti |neurejeno|cigánskost -i ž, pojm. (ȃ) slabš.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
čéško nač. prisl. (ẹ̑) govoriti ~po čéško nač. prisl. zv. (ẹ̑) govoriti ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Človek, ki stremi po bogastvu, je ...?Kako se imenuje stremljenje po bogatenju (bogastvu)? Kako se reče takšnemu človeku?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
človéški -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~ rod; poud. ~i pogoji za življenje |primerni|; človeški z/s kom biti ~ s kaznjencičlovéško -ega s, pojm. (ẹ́) najti v kom kaj toplega, ~ega; jezikosl. oznaka ~ v slovarjupo človéško nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ govoritičlovéškost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ medsebojnih odnosov; jezikosl. kategorija ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dávčne obrésti po izráčunu dávčne obvéznosti ali terjátve -ih -i -- -- -- -- -- -- ž
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dávek po odbítku -vka -- -- m
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dávek po vrédnosti -vka -- -- m
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dekompozícija po singulárnih vrédnostih -e -- -- -- ž
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
delítev po vrédnosti -tve -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
»Dirka po Franciji« in sklanjanje imena ekipe »Jumbo Visma«V teh dneh lahko spremljamo dirko po Franciji. Imam dve vprašanji.
- Ali je prav Dirka po Franciji ali dirka po Franciji (francosko Le Tour de France)?
- Kako se pravilno sklanja ime ekipe Jumbo Visma? Je prav kolesar iz Jumbo Visme ali kolesar iz Jumba Visma ali kolesar iz Jumba Visme?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dišáti po -ím po
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov,
čustvenostno kaj ravnati se po čem
Beseda diši po čitalniški dobi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
divjáški -a -o (á) ~i rodovi; slabš. ~o početje |neobvladano|po divjáško primer. prisl. zv. (á) slabš. ~ ~ se vesti |neobvladano|divjáškost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dodájanje mátic po Kírarju -a -- -- -- s
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dôlg2 -a -o tudi dôlg -a -ó [u̯g-]; dáljši -a -e (ȏ ó ó; ȏ ó ọ̑; ȃ) ~ hodnik; Daljši čas ga ni bilo; poud.: Fant je res ~ |velik|; ~ kakor prekladôlgi -a -o [u̯g] (ó) jezikosl. ~ nedoločnik; ~e hlače; avt. žarg. ~e lučipo dôlgem [u̯g] prisl. zv. (ó) čas. ~ ~ koga le pregovoriti; nač. prerezati bučo ~ ~dolgóst -i [u̯g] ž, pojm. (ọ̑) zastar. dolžina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
domàč -áča -e; bolj ~ (ȁ á á) biti, postati ~; čisto ~; domač z/s kom biti ~ s sosedidomáči -a -e (á) ~ praznik; ~a naloga; ~e vino; pesn. ~e ognjišče dom, družinadomáči -ega m, člov. (á) naši ~i; knj. pog. navijati za ~e za domače tekmovalcedomáče -ega s, snov. (á) prakt.sp. kozarček ~ega |doma pridelanega vina|po domáče nač. prisl. zv. (á) ~ ~ povedati; poud. To je, ~ ~ rečeno, neumnost |povedano brez olepšavanja|; iron. Tam gre vse preveč ~ ~ |ni prave delovne discipline, odgovornosti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
drsênje po préčni ôsi -a -- -- -- s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
drsênje po vzdôlžni ôsi -a -- -- -- s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
državljánstvo po mednárodni pogódbi -a -- -- -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
državljánstvo po ródu -a -- -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Enačba, poimenovana po znanstvenici in znanstvenikuV biokemiji obstaja enačba, ki je poimenovana po Leonorju Michaelisu in Maud Menten. Leta 2006 je bil izdan prevod učbenika Temelji biokemije, v katerem je bila ta enačba prevedena kot Michael-Mentenova enačba, čeprav je bila Maud Menten ženska. V medicinskem slovarju pa je ta enačba zapisana kot enačba po Michaelisu (L.) in Maud Menten, vendar večina ljudi v stroki še kar uporablja izraz Michaelis-Mentenova enačba (tudi v diplomskih in magistrskih delih) in se pri tem sklicujejo na to, da je tako prevedena v učbeniku Temelji biokemije.
Zanima me torej, kateri je pravilen prevod te enačbe in kateri je "uradni".
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
francósko nač. prisl. (ọ̑) govoriti ~po francósko nač. prisl. zv. (ọ̑) govoriti ~ ~; poud. oditi ~ ~ |brez slovesa|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
furlánsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~po furlánsko nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
gádji -a -e (ȃ) ~ pik; poud. ~a zalega |hudobni, ničvredni ljudje|po gádje primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se zvijati; poud. ~ ~ pihati |biti zelo jezen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
gíbanje po ledeníku -a -- -- s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
gláditi po -im po
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj dotikati se koga/kaj po kom/čem
Otroka je nežno gladil po licu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
glédati po -am po
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj ozirati se po kom/čem
Že zgodaj je začel gledati po dekletih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
gospôski -a -o; bolj ~ (ó) ~ človek; poud. ~a oprema |dragocena, razkošna|gospôska -e in gospóska -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó; ọ́) poročiti ~ogospôsko -ega s, pojm. (ó) Nekaj ~ega je v njempo gospôsko primer. prisl. zv. (ó) ~ ~ pogostitigospôskost -i ž, pojm. (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
grádnja po póljih -e -- -- ž
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
grofôvski -a -o (ó) ~ naslov; poud. ~a dota |bogata, velika|grofôvsko -ega s, pojm. (ó) star. Polje je prišlo pod ~ |v grofovo last|po grofôvsko primer. prisl. zv. (ó) poud. biti ~ ~ oblečen |imenitno, bogato|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
gŕško nač. prisl. (ȓ) govoriti ~po gŕško nač. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ govoriti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hčérski -a -o (ẹ̑) ~a vdanostpo hčérsko primer. prisl. zv. (ẹ̑) ~ ~ ravnati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Hoja po trakuZanima me slovenski ustreznik za angleški termin slackline , ki označuje obliko rekreacije, pri kateri gre za lovljenje ravnotežja na traku, napetem med dvema opornima točkama, npr. drevesoma. V slovenskih besedilih se za omenjeno dejavnost najpogosteje uporablja termin hoja po traku , ki pa po mojem mnenju ne označuje pojma dovolj natančno, saj ne gre le za hojo, temveč lahko tudi za izvajanje različnih trikov na traku. Poleg tega bi vas prosil za pomoč pri oblikovanju terminov za različne podtipe obravnavane dejavnosti. Za izvajanje trikov na traku se v angleščini uporablja termin trickline , za hojo po traku, ki je napet nad vodo, waterline , za hojo po traku na veliki višini pa highline . Ali bi bilo ustrezno, če bi termin hoja po traku zamenjali s terminom balansiranje na traku oziroma ravnoteženje na traku ? Ali bi bili za povezane angleške termine slackline , slackliner, slackline community ustrezni slovenski termini balansa , balanser , skupnost balanserjev ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hrepenéti po -ím po
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol kdo/kaj imeti močno željo po kom/čem
Močno hrepeni po njej.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
hrváško nač. prisl. (ȃ) govoriti ~po hrváško nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
italijánsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~po italijánsko nač. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ govoriti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Jezikovne izbire: »kupovati na spletu« ali »po spletu«Vljudno prosim za pomoč glede pravilne besedne zveze: ali je pravilno »kupovati na spletu« ali »kupovati po spletu«?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
káčji -a -e (ȃ) ~ pik; slabš. njegov ~ pogled |srep|; šalj. ~a slina |žganje|po káčje primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se zvijati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Kako »generacijo baby boom« poimenovati po slovensko?Kako naj slovensko navedem BABY BOOM generacija?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Kako ime »Biograd na Moru« pišemo po hrvaškem pravopisu?
Zakaj se v hrvaščini mesto Biograd na Moru ne piše Biograd na moru?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Kako je bolje: »z videoklicem«, »po videoklicu« ali »prek(o) videoklica«Kako je najbolj ustrezno?
Znanje bomo preverjali:
- z videoklicem
- po videoklicu
Preko videoklica se mi ne zdi ustrezno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Kako rečemo tastu in tašči po ločitvi?Zanima me, ali mami oz. očetu moža ali žene po tem, ko se ločita, še rečemo tast oziroma tašča, ali rečemo npr. bivši tast oz. tašča.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kakôvost po stándardu -i -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kakôvost po vzórcu -i -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Katera oblika je za izražanje bolj primerna: »po moje« ali »po mojem«?Zanima me, katera oblika je za izražanje mnenja bolj primerna: po moje ali po mojem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kázenski pregòn po urádni dolžnósti -ega -ôna -- -- -- m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kaznívo dejánje, pregonljívo po urádni dolžnósti -ega -a -ega -- -- -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kémična potréba po kisíku -e -e -- -- ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kitájsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~po kitájsko nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
klícati po klíčem po
nedovršni glagol,
glagol govorjenja kdo/kaj kazati veliko potrebo, željo po kom/čem
Številna vprašanja kličejo po vsebinski obdelavi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
kméčki -a -o (ẹ̑) ~o prebivalstvokméčko -ega s, pojm. (ẹ̑) nekaj ~ega v njegovem vedenjupo kméčko primer. prisl. zv. (ẹ̑) ~ ~ oblečenkméčkost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kólcati se po -am se po
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol,
knjižno pogovorno,
navadno v 3. osebikazati se komu/čemu potrebe po kom/čem
Kar naprej se mu /kot pravemu zapečkarju/ kolca po starših in lepem domačem vzdušju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
koprnéti po -ím po
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
Košarka 3 × 3 po slovensko
S sodelavci se sprašujemo, kako bi v slovenščini rekli košarki 3 × 3 – ta × se v angleščini bere on (torej angl.: three on three).
Moštvo v tej obliki košarke (trenutno) tvorijo štirje igralci: trije na igrišču, eden na klopi.
Mnenja so deljena:
1. Nekateri zagovarjajo, da je to 'tri na tri'.
2. Drugi pravijo, da to v slovenščini ne pomeni nič, da je treba reči trije proti trem. Muči nas torej ta na.
FIBI ni uspelo, da bi bila košarka 3 × 3 olimpijski šport v Riu de Janeiru leta 2016, se bo pa trudila, da bi to postala leta 2020.
Podobno je tudi: igra ena na ena. Je res ena NA ena, ko en košarkar igra proti drugemu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kraljévski -a -o (ẹ́) ~ dvorec; poud.: ~ hrast |izredno lep, velik|; ~a igra |šah|; ~o plačilo |zelo veliko, obilno|po kraljévsko primer. prisl. zv. (ẹ́) poud. ~ ~ se zabavati |zelo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kránjsko nač. prisl. (á) govoriti ~po kranjsko nač. prisl. zv. (á) govoriti ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
krávji -a -e (ȃ) ~ zvonec; nardp. ~ bal |prireditev|po krávje primer. prisl. zv. (ȃ) slabš. piti ~ ~ |z velikimi požirki, hlastno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kričáti po -ím po
nedovršni glagol,
glagol govorjenja kdo/kaj kazati veliko potrebo, željo po kom/čem
Številna vprašanja kričijo po vsebinski obdelavi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
Kriterij po DofinejiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Kriterija po Dofineji samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
IZGOVOR: [kritêrij po dofinêji], rodilnik [kritêrija po dofinêji]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
krív -a -o tudi krív -a -ó; bolj ~ (ȋ í í; ȋ í ọ̑)
1. ~a črta; neobč. ~a pot nepoštena, napačna; pesn. sreča ~a nesreča
2. čutiti se ~ega; publ. spoznati koga za ~ega odločiti, da je kriv; kriv česa biti ~ smrti, nesreče; kriv za kaj biti ~ ~ tako stanjekrívi -a -o (í) ~a prisegakrívi -ega m, člov. (í) kaznovati ~egapo krívem nač. prisl. zv. (í) ~ ~ obdolžiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kriv -a prid. kriv, tj.
1. odgovoren za kaj slabega:
Shpegul nei kriu im. ed. m, aku en gard zhlovek ſe noter gleda ǀ ſazhne tiga S. Mosha dolshiti de je shnio kriu im. ed. m, inu de od njega je shroka ǀ ti ſi kriva im. ed. ž de tuoja Hzhij je taku nemarna ǀ aku sdaj tebi hudu ſe hody, nej kriua im. ed. ž Mati, ampak ſama ǀ takorshna perſona ſama je kryva im. ed. ž, de v' hudu imè je per ludeh prishla ǀ ſamy ſte ſi krivi im. mn. m ǀ ty kateri ſó bily shnjo kryvi im. mn. m ſo bily to Firshtinio pregovorili, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil 2. nepravičen, lažen:
nebo reiſſ, ampak enu krivu im. ed. s, folsh perseshtvu ǀ skuſi jeſik prideio folsh prizha, kryvu im. ed. s persheshtvu inu cella gmaina hudobnoſti ǀ kadar pred pravizo krivo tož. ed. ž prizho zhes ſuoiga blishniga govorj ǀ lagajne nam prepovej. Slaſti pak tu krivu tož. ed. s prizhovajne ǀ katerih je veliku vezh, kakor krivyh prijzh rod. mn. ǀ S: Bug ſaurashi lashnike, inu krive tož. mn. ž prizhe, de vſe glatku bò pogubil ǀ Resbite tajſte krijve tož. mn. ž mere ǀ My ſmò pò sgul krivih mest. mn., inu shkodlivih potih hodili po krivem nepravično, krivično:
sa tiga volo pokrivem ludje ſe zhes nas toshio ǀ niKar po Krivem ſe ne praudaj s'tuojm blishnim ǀ kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu ǀ po krivim ſe perſega ǀ telle po krivim ſvojmu kmetu vſame ǀ po kryvim leto shlahtno brumno dekelzo je v' shpot perpravil ǀ po kryvem ſo bily … pred Ceſſarjam Conſtantinam obtosheni
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kromatografíja z ločevánjem po velikósti -e -- -- -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kúp po poskúšnji -a -- -- m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kúp po vzórcu -a -- -- m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
láško nač. prisl. (ȃ) star. govoriti ~ italijansko; pokr. furlanskopo láško nač. prisl. zv. (ȃ) star. govoriti ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
latínski -a -o (ȋ) ~ jezik; ~a oblika grških imenpo latínsko nač. prisl. zv. (á) pisati ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
látovski -a -o (á) ~ jezikpo látovsko nač. prisl. zv. (á) govoriti ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Letnice po letu 2000Ali smo že prišli do konsenza, kako pisati o letih po letu 2000? Primer iz angleščine: early 2000s. Se pravi, na začetku oz. prvi polovici česa?
Kar čudno je, da je na primer v 70. letih 20. stoletja povsem v redu, nisem pa še naletela na to obliko za recimo prvo in drugo desetletje stoletja. Torej, kako? 00. leta 21. stoletja? 10. leta 21. stoletja? Hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
likvidácija po urádni dolžnósti -e -- -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
lisíčji -a -e (ȋ) ~ brlog; poud. ~ pogled |zvit, prebrisan|; rastl. ~ reppo lisíčje primer. prisl. zv. (ȋ) poud. ~ ~ se izmuzniti |zvito, prebrisano|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
máčehovski -a -o; bolj ~ (á) ~o razmerje; poud.: ~o ravnanje z otroki |slabo, neskrbno|; mačehovski do koga/česa ~ ~ kulture |nenaklonjen, neskrben|po máčehovsko primer. prisl. zv. (á) poud. ~ ~ ravnati z otroki |slabo, neskrbno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
máčji -a -e (ȃ) ~i kremplji; poud. bližati se z ~mi koraki |tiho, neslišno|; avt. žarg. ~e oko svetlobni odbojnik (na cestišču)máčje -ega s, pojm. (ȃ) nekaj ~ega v njenem izrazupo máčje primer. prisl. zv. (ȃ) poud. ~ ~ splezati na drevo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od bratamáli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivománjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovčeknàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malegamájhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~enàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~emála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnicomálo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popuščamájhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
malikoválski -a -o [u̯s] (ȃ) ~i običaji; poud. ~a ljubezen staršev |velika, nekritična|po malikoválsko [u̯s] primer. prisl. zv. (ȃ) poud. ~ ~ ljubiti |zelo, nekritično|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
málo4 mer. prisl. (á)
1. biti ~ pomemben, vreden; ~ govoriti, veljati; biti že ~ črviv; priti ~ prej; ~ bolj se potrudi; olepš. ~ hvaležna naloga |nehvaležna|
2. poud., v nikalnih stavkih |prav nič|: Še ~ ji ni podoben; To me niti ~ ne zanima; Tudi ~ ga ne mara; Pisem ni bilo ~ |je bilo precej|málo po málo mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ snežimálo po málem mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ srkati kavo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
máterin -a -o (ȃ; ȃ) ~ obraz; ~ jezik materni jezik; poud. biti čisto ~ |podoben materi|máterina -e ž, pojm., rod. mn. -ih (ȃ) ~ je obveljala |beseda, zahteva|po máterino primer. prisl. zv. (ȃ) star. ~ ~ skrbeti za koga po materinsko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
materínski -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ čut; ~ jezik materni jezik; materinski do koga do otrok zelo ~a vzgojiteljicamaterínsko -ega s, pojm. (ȋ) nekaj ~ega v njejpo materínsko primer. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ se zavzeti za kogamaterínskost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
medvédji -a -e (ẹ̑) ~ kožuh; poud. fantovo ~e vedenje |okorno, nerodno|po medvédje primer. prisl. zv. (ẹ̑) poud. ~ ~ godrnjati |kot medved|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
meščánski -a -o (ȃ) ~a družbameščánska -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) zgod. končati tri ~e tri razrede meščanske šolemeščánsko -ega s, pojm. (ȃ) nekaj ~ega v njempo meščánsko primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se vestimeščánskost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mój môja -e prvoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e prepričanje; Ta kapa je ~a
2. ~ namen; ~a želja; ~e hotenje; ~e pismo staršem
3. ~ vlak odhaja ob sedmih
4. poud.: sin ~; draga ~a; ljubček ti ~; pri ~i duši; ~ bogmój môjega m, člov. (ọ́ ó) knj. pog., poud. A ~ega še ni domov? |mojega moža, fanta|môja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ vam bo skuhala kavo |moja žena, moje dekle|; pojm., izpust. ~ bo obveljala |moja trditev, odločitev|môje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Tu ni nič ~ega moje lastninepo môje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po mojem okusu, po moji voljipo môjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ se motite po mojem mnenju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
môški2 -a -o (ó) ~ potomec; poud. ~ značaj |odločen, pogumen|; ~e hlače; ~e poteze; poud. njegova ~a moč |spolna moč|môška -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati kako ~o |odločno, pogumno besedo|môško -ega s, pojm. (ó) poud. najti kaj ~ega na kom |odločnega, pogumnega|po môško prisl. zv. (ó) poud. ~ ~ prenašati nesrečo |pogumno|môškost -i ž, pojm. (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
moški -a prid. moški:
taisti ſmeh nej bil otrozhij, temuzh moshKi im. ed. m ǀ kadar ti moshka im. ed. ž perſona ſe najdesh v' taiſti greshni perloshnoſti ǀ je bil sapovedal vſe Iudauske otroke Kar je bilu moshkiga rod. ed. m spola v'vodo vrezhi, inu vtopiti ǀ Moja shena pravi uni mosh nej mogozhe de bi is rebra moshkiga rod. ed. s ſtuarjena bila, ampak is paſſiga gobiza ǀ veliku hudizhou is pakla je bilu prishlu v' moshki mest. ed. ž, inu shenski podobi ǀ ushe dolgu zhaſsa ima snanje, priasnost s'eno moshko or. ed. ž pershono ǀ ty shpegli ſo bily shenski, nikar moshki im. mn. m ǀ kej ſte sdaj vy Moshke im. mn. ž, inu shenske Pershone, katere v'velike grehe padete ǀ kuliku starih, inu mladih, vbogijh, inu bogatijh, shenskijh, inu moshkijh rod. mn. perſhon sa Christuſam pojti ſe pofliſsajo v'Nebu ǀ veliku taushent Pershon Moshkih rod. mn., inu shenskih, ſo k'njemu prishli gnade proſsit ǀ Philoſophi bres urshoha tulikajn ſashpotuieio ta shenski ſpol, kateri je taku nuzen moshkem daj. mn. perſonam ǀ Te nezhiste Iezabele, bi ſe nelepotizhile, inu s'nyh shivotam mreshje moshkim daj. mn. perſonam neproſile ǀ Ne treba drugiga hudizha de bi Moshke tož. mn. ž pershone motil ǀ kakor de bi naga imela pred Moshkimi or. mn. Pershonami ſtati po moško, kakor moški po moško:
pre teshke butare noſſite, teshku vſdiguiete, pleſhete, po moshku isdarite (II, 358)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
moško prisl. po moško po moško:
pre teshke butare noſſite, teshku vſdiguiete, pleſhete, po moshku isdarite (II, 358)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
načêlo obdavčítve po víru -a -- -- -- s
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
načêlo obdavčítve po víru -a -- -- -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nàš -a -e prvoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ oče; ~a hiša; ~e poslopje; Tista njiva je ~a
2. ~ predlog; ~e prizadevanje
3. ~ vlak stoji na tretjem peronu |vlak, s katerim se bomo peljali|
4. publ. V ~em predavanju bo govor o Reziji |v mojem|
5. ~e štetje let
6. ~e smučarje imamo seveda najraje svojenàš nášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: ~ ima najraje ribe |mož, sin|; ~i so zmagali |naši športniki, vojaki|náša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ je prišla domov |žena, hčerka|; ~e so zmagale |naše športnice|náše -ega s, pojm. (á) prakt.sp. Vaša njiva sega vse do ~ega do našega zemljiščapo náše nač. prisl. zv. (á) ~ ~ govoriti v jeziku, ki je tu v rabipo nášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. hoditi ~ ~ po našem svetu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
naváda -e ž (ȃ) spremeniti vsakdanje ~e; pozdraviti iz ~epo navádi nač. prisl. zv. (ȃ) Jesenska jutra so ~ ~ meglena
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Navajanje sestavin po alinejah: ločila in raba začetniceZanima me, kako se ustrezno navedejo sestavine besedila po alinejah in kako je z ločili na koncu alinej oz. vezniki pred zadnjo sestavino, navedeno po alinejah (primer je naveden spodaj).
Obravnavali bomo naslednje tematske sklope:
- iskanje po informacijskih virih,
- pregled rezultatov iskanja,
- izvoz dobljenih rezultatov in
- uporaba rezultatov v praksi.
Ali bi prvo besedo prve alineje kdaj – razen, če gre za besedo, ki se po pravopisu zapisuje z veliko začetnico – zapisovali z veliko začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Naziv vojvode po pokrajini »Sussex« je »Susseški«V medijih se pojavlja manjša zadrega glede pravilnega naslova britanskega princa Harryja.
Je vojvoda Sussexški, Susseksški ali Susseški? In ali je v izgovorjavi dovoljeno "saseški", ali mora biti "sasekški"?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nedôlžen -žna -o [u̯ž]; -ejši -a -e (ȏ; ȏ) ~ človek; poud. ~ prepir |majhen|; ~o dekle; poud. Vino je precej ~o |lahko|nedôlžni -ega [u̯ž] m, člov. (ȏ) obtožiti ~egapo nedôlžnem [u̯ž] nač. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ obsojennedôlžnost -i [u̯ž] ž, pojm. (ȏ) otrokova ~; poud. izgubiti ~ |prvič spolno občevati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nedolžen -žna prid. brezgrešen, nedolžen:
Iob de ſi lih nedolshen im. ed. m ſe je bal ǀ Abel je nedolshin im. ed. m, Cain je hudobin ǀ nemore nedolshan im. ed. m v'perloshnoſti hudi oſtati ǀ Euphroſinus je nadolshen im. ed. m ǀ je bil taKu pravizhin, inu nadolshan im. ed. m ǀ ne bo mogal vmrejti kakor ta nedolshni im. ed. m dol. Abel od G: Boga shegnan ǀ Nei vezh taiſti nadulushni im. ed. m dol. Iſak, kateri to veliko butaro tiga Krisha na hrib Calvarie na ſvoi rami ie ulekil ǀ Ona ſazhne tajti, lagati, inu perſegat, de je nedolshna im. ed. ž ǀ njegovu ſerze nedolshnu im. ed. s je bilu preſtrelenu s' ſtrelo te lubesni Boshje ǀ je sa ſvojo Neveſto enu nedulshnu im. ed. s Jagne ǀ Danas ſe je napolnila figura tiga nedolshniga rod. ed. m Ioſepha ǀ nej bilu Preroka, pravizhniga, inu nadolshniga rod. ed. m, de bi on ga nebil pregajnal inu martral ǀ sa volo ſmerti te nedolshne rod. ed. ž Hzhere Generala Jephte ǀ kaj ſe ie nekadaj godilu timu nedolshnimu daj. ed. m Beniaminu ǀ je bil perglihan eni nedolshni daj. ed. ž ouzhizi ǀ Cain tudi je tulikain tiga Nedolshniga tož. ed. m ži. Abelna brata ſvojga ſaurashil ǀ takrat ta krivizhni, inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga tož. ed. m ži., inu mozhneshiga je dolshan proſsit ǀ ti uno nedolshno tož. ed. ž karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ ſte tudi vy grèshili, Kateri ſte to nadolshno tož. ed. ž Kry Kupili ǀ Bug od naſs hozhe zhistu, inu nedolshnu tož. ed. s ſerce imeiti ǀ una pershona, katera raisha pruti nebeſſam s' ſvojm nedolshnem or. ed. m lebnam ǀ s'tuojm nedolshnim or. ed. m jesikom ǀ vſy ſe ſo zhudili nad njegovem zhednem, inu nedolshnem or. ed. s shiulejnam ǀ bote ratali eni nedolshni im. mn. m golobi ǀ Bode vni mladenizh, ali Dekliza, kateri ſo brumni, inu nedolshni im. mn. m, kakor dua Angelza ǀ Tij nedolsheni im. mn. m otrozhizhi ga zhaſte, inu hualio, kakor od Boga poslaniga ǀ Oh nedolshne im. mn. ž golobize, karshene dushize ǀ O Svete nedolshne im. mn. ž/s liza ǀ hozhe teh nedolshnih rod. mn. krij preliti ǀ veliku nedolshneh rod. mn. je sapelal ǀ hud exempel tem nedolshnem daj. mn. dadò ǀ kriviza velika, katera tem nedolshnim daj. mn. ſirotizam ſe godj ǀ Kakor de bi tem nadolshnim daj. mn. pravizo ſturili ǀ Kadar bi Faraon ſvoje pregrehe premiſlil, bi na bil taKu oſtru taiste nedolshne tož. mn. m ſodil ǀ vun vſamem te nadolshne tož. mn. m otrozhizhe ǀ v' greh perprauio te nedolshne tož. mn. ž dekilze primer.> Gdu je bil nedolshnishi im. ed. m, Kakor Abel ǀ na greh taiste gleda, katèra je veliku nedolshnishi im. ed. ž presež.> umadeshe te ner brumnishi, inu ner nedolshnjshi tož. mn. ž persone po nedolžnem po nedolžnem, po krivici, krivično:
pò nedolshnem v' jeietje je vershen ǀ veliku ſtu shlahtnikou Padovanarju je bil ſturil pò nedolshnem umorit ǀ kry po nedolshnem hozhete preliti ǀ Tij Kateri ſo bilij ponedolshnim tiga Bogu dopadezhiga Preroka Daniela obtoshilij ǀ pò nedolshnim veliku morite terpeti od vaſhyh teh blishnishih ǀ nje mosha Vriaſa ponadolshnim je bil prepustil vubiti ǀ je bil ponedolshnem chrishan po nedolžno po nedolžnem, po krivici, krivično:
ponedolshnu ie bil krishan
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nemáren -rna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) poud. ~ delavec |neskrben, neprizadeven|; slabš.: ~a beseda |nespodobna|; ~a frizura |neurejena|; ~a ženska |umazana, zanemarjena|nemárni -ega m, člov. (á) poud. spodbuditi ~ega k delu |lenega delavca|po nemárnem vzročn. prisl. zv. (á) star. storiti kaj ~ ~ iz nepazljivostinemárnost -i ž, pojm. (á) opaziti vsako ~; člov., slabš. Tiste ~i se vsakdo izogiba |nemarnega človeka|; zmer. Vstani, ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nemaren -rna prid. brezbrižen, neskrben, lahkomiseln, zanikrn:
gdu bo taku nemaren im. ed. m hudoben, inu nehvaleshen ǀ jeſt ſim taku sanikern, inu nemarem im. ed. m ǀ Nej li on taisti nemarni im. ed. m dol., inu nepametni, kateri vezh to ſtuar, kakor Tebe ſvojga Stuarnika lubi ǀ ti ſi kriva de tuoja Hzhij je taku nemarna im. ed. ž, ſamavolna, inu nepokorna ǀ shtrajfingo ſi je bila sashlushila ta nemarna im. ed. ž hisha, katira tu prepovedanu meſſu je jeidila ǀ kadar leta Nuna bi ſe bila varvala teh maihinih grehou, bi nebila taku hudobna, inu namarna im. ed. ž ratala ǀ vſy ti drugi ſò imeli ta ohzetni gvant sunai ſamiga tiga nemarniga rod. ed. m ǀ kaku hozhete de bi vashe otroke skuſi taku nemaren tož. ed. m leben nepohujshale ǀ premishleozh ſvoj nemarni tož. ed. m dol. greshni Leben ǀ Bug tiga nemarniga tož. ed. m ži., inu neuredniga zhloveka sa myr proſsi ǀ Bug kakor dusha, ſapuſtj takorshnu nemarnu tož. ed. s telú ǀ ſo eny ſtarishi taku nemarni im. mn. m, de kakor nyh otrozi sazhneio hodit, inu govorit posabio na nyh ǀ ty nemarni im. mn. m nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial ǀ Oh ouzhize greshne! nebodite vezh nevolne, nemarne im. mn. ž, inu gluhe, ampak poshlushaite glaſſ tiga Nebeskiga Paſtiria ǀ Ah greshne, inu nemarne im. mn. ž duſhe ǀ O shpotliva nepamet takushnih nemarnih rod. mn. ſtarishih ǀ Gledajte potolashit Boga skuſi tulikajn grehou reshaleniga od teh nemarneh rod. mn. greshnikou ǀ te madle, inu garde shivali pak pomenio te greshne nemarne tož. mn. m ludy po nemarnem iz nepazljivosti:
Gospud videozh de je en takorshen velik dolh po nemarnem ſturil, sapovei de imaio niega, sheno, otroke, inu vſe kar niemu shlishi predati, inu niemu plazhati ta dolh ǀ Vy dobru vejſte, de kadar edn enimu hisho ponemarnem poshge, de je dolshan spet hisho njemu poſidat ǀ Bug pravi ſpomni kulikajn Jeſt ſim terpel sa isvelizhaine tuoje dushe, de jo nebosh ponamarnem sgubil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
némško nač. prisl. (ẹ́) govoriti ~; ~ beroče občinstvopo némško nač. prisl. zv. (ẹ́) govoriti ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèpotrében -bna -o; bolj ~ (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́) ~ podatek; ~a napaka; omilj. Prišlo je do ~ih besed |prepira, spora|nèpotrébni -ega m, člov. (ȅẹ́) pomagati ~impo nèpotrébnem vzročn. prisl. zv. (ȅẹ́) ~ ~ se jezitinèpotrébnost -i ž, pojm. (ȅẹ́) ~ mnogih tujk; števn., neobč. kupovati ~i nepotrebne stvari
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
neróden -dna -o; -ejši -a -e (ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ plesalec; poud.: ~i časi |hudi, težki|; ~ položaj |mučen, zoprn|; ~a šala |neprimerna|; biti v ~ih letih |v puberteti|neródno -ega s, pojm. (ọ́) reči kaj ~egapo neródnem vzročn. prisl. zv. (ọ́) ~ ~ razbiti vrčekneródnost -i ž, pojm. (ọ́) fantova ~; števn. zagrešiti ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
neúmen -mna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; ~ odgovor; poud.: ~a navada |neprimerna, neustrezna|; ~o vreme |zelo spremenljivo, nestalno|; nevtr. Ni ~, le uči se premalo; poud.: ~ si, če tega ne izkoristiš |Izkoristi to|; Nisem ~, da bi šel |Gotovo ne bom šel|; Ali si ~, da tako kričiš |duševno bolan, duševno nerazvit|; poud. neumen od česa ves ~ ~ veselja |zelo razburjen|; knj. pog., poud. neumen na koga/kaj biti ~ ~ avtomobile |zelo jih imeti rad|; neumen za kaj preveč ~ ~ šolo; poud. ne biti ~ ~ krajo |znati spretno krasti|neúmni -ega m, člov. (ú) dejanja ~ihneúmna -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud. govoriti same ~e |neumne besede|po neúmnem vzročn. prisl. zv. (ú) poud. ~ ~ zapraviti ugled |brez pravega vzroka|neúmnost -i ž, pojm. (ú)
1. ~ odločitve; števn., poud. poslušati ~i |neumne, nespametne stvari|
2. poud.: ~, tega ni bilo |izraža podkrepitev|; storiti kaj iz ~i, po ~i |nepremišljeno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nèvréden -dna -o (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́) ~o literarno delo; nevreden koga/česa ~ ljubezninèvrédni -a -o (ȅẹ́) pravn. dedno ~ dedičpo nèvrédnem nač. prisl. zv. (ȅẹ́) star. ~ ~ kaj dobiti nezasluženonèvrédnost -i ž, pojm. (ȅẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
njegôv -a -o in njegòv -ôva -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. moške podstave (ó; ȍ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~o kolo; Ta plašč je ~
2. ~ odhod na delo; ~a skrb za hišo; ~o sitnarjenje
3. ~ vlak odhaja ob treh
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njegovo visočanstvonjegôv -ega m, člov. (ó) knj. pog., poud.: ~ je pri vojakih |njegov sin|; Vsi ~i so že pomrli |njegovi bližnji sorodniki|njegôva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~e ni doma |njegove žene, njegovega dekleta|; pojm., knj. pog. ~a bo obveljala njegova odločitevnjegôvo -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Hiša stoji na ~em na njegovem zemljiščupo njegôvo nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njegovem okusu, voljipo njegôvem nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ to ne drži po njegovem mnenju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
njén -a -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. ženske podstave (ẹ́)
1. ~ mož; ~a hiša; ~o ročno delo
2. ~ nasmeh; ~a dobrota
3. ~ avtobus odhaja okrog poldneva; ~ pesnik je Simon Gregorčič |njen najljubši|
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njeno visočanstvonjén -ega m, člov. (ẹ́) knj. pog., poud. Ali je to ~ |njen mož, fant, otrok|njéna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) knj. pog., poud.: Sta ti ~i |njeni hčerki|; ~e so izselili |njene bližnje sorodnike|njéno -ega s, pojm. (ẹ́) prakt.sp. Na ~em ne smemo zidati na njenem zemljiščupo njéno nač. prisl. zv. (ẹ́) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njenem okusu, voljipo njénem nač. prisl. zv. (ẹ́) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njenem okusu, volji
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nòv nôva -o tudi nòv nôva -ó; -êjši -a -e (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑; ȇ) ~ avtomobil; ~o vino; poud.: začeti ~o življenje |drugačno, ustreznejše|; To pero je še ~o |nerabljeno|; biti ~ od nog do glave |oblečen v nova oblačila|nôvi -a -o tudi -ó (ó) ~ krompir; jezikosl. ~ akut, cirkumfleks; publ. ~ svet Amerika; poud. On je ~ Cankar |tak kot pravi|; praznovati ~o letonovêjši -a -e (ȇ) obdobje ~e zgodovinenàjnovêjši -a -e tudi nájnovêjši -a -e (ȁȇ; ȃȇ) ~a slovenska književnostnôvi -ega m, člov. (ó) žarg. predstaviti se ~emu novemu šefunôva -e ž, rod. mn. -ih (ó) knj. pog. zapeti več ~ih novih pesminôvo -ega s, pojm. (ó) boj med starim in ~imna nôvo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ izvoljen; začeti ~ ~ znovapo nôvem nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ kaj nareditinovóst -i ž, pojm. (ọ̑) ~ metode; števn. knjižne ~i; ~i v proizvodnji
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
obdavčítev po katástru -tve -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
obéšati se po klínih in streménih -am -- -- -- -- -- nedov.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
objèm po oblíki -éma -- -- m
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
objèm po síli -éma -- -- m
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
oblagálnik po Wúrsterju -a -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
obnášanje storílca po izvršênem kaznívem dejánju -a -- -- -- -- -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
očétovski -a -o (ẹ́) ~a dolžnost; biti zelo ~ s podrejenimipo očétovsko primer. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ skrbeti za koga
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odlóčanje po načêlu ex aequo et bono -a -- -- -- -- -- -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odlóčanje po prôstem preudárku -a -- -- -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odpráva, razveljavítev ali spremémba odlóčbe po nadzórstveni pravíci -e -tve -- -e -- -- -- -- ž
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
optimizácija po metódi rôjev délcev -e -- -- -- -- ž
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
osnôvni zavòj po pêtnem robníku -ega -ôja -- -- -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
osnôvni zavòj po pŕstnem robníku -ega -ôja -- -- -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ostánek po izparévanju -nka -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ostánek po izparévanju etêričnih ólj -nka -- -- -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
otróčji -a -e; bolj ~ (ọ́) biti še precej ~; poud. Tako gledanje je ~e |nezrelo, neresno|; star. ~a leta otroška letana otróčje nač. prisl. zv. (ọ́) poud. Gre mu ~ ~ |postaja otročji|po otróčje primer. prisl. zv. (ọ́) ~ ~ govoritiotróčjost -i ž, pojm. (ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ozírati se po -am se po
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pogled z glavo obratno od telesa po kom/čem / kam / kod
Na postaji se je oziral po taksiju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
ozréti se po -ozrèm se po
dovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
partizánski -a -o (ȃ) ~o gibanjepo partizánsko primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se bojevati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pásji -a -e; bolj ~ (á) ~ smrček; neknj. pog., slabš. ~a figa malo vredna, nepomembna stvar; slabš. njegova hlapčevska, ~a narava |pretirano ponižna|; poud.: ~a vročina |zelo huda|; ~a zadeva |težavna, neprijetna|; ~e vreme |slabo, deževno|; slabš.: biti ves ~ |hudoben, zloben|; Ta profesor je ~ na izpitih |zelo strog, zahteven|po pásje primer. prisl. zv. (á) ~ ~ plavatipásjost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pávji -a -e (ȃ) ~ rep; poud. njegov ~ glas |neprijeten, zoprn|po pávje primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se šopiriti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Pisanje bolezni in virusov, poimenovanih po lastnih imenih
S kolegi se nikakor ne moremo dogovoriti, kako je prav pisati bolezni, poimenovane po krajih. Dobro vemo, da je priporočljivo pisati parkinsonova bolezen in downov sindrom. Zanima pa nas, kako je začetnico, ko gre za imena bolezni, povezana s kakšnim krajem, in katera različica je pravilna v spodnjih primerih.
Virus Lassa/lassa zahteva veliko življenj.
Zboleli so za mrzlico Lassa/lassa.
V zahodni Afriki je razširjena Lassa/lassa.
Verjetno je nekaj podobnega tudi z Ebolo/ebolo in Dengo/dengo. Kako pa je z virusom Zahodnega Nila?
Prosim, če je mogoče, tudi za kratko utemeljitev in obrazložitev, zakaj je ena različica ustreznejša in bolj priporočljiva oziroma pravilnejša od druge.
A. B.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Pisanje skupaj ali narazen: »ponavadi/po navadi«
Ker ima nov SSKJ spet (oz. še vedno) pri zvezi po navadi zapisani obe varianti (ponavadi in ponavadi), me zanima, ali je v novem SSKJ morda napaka ali pa je z novo izdajo SSKJ spet uvedena tudi varianta pisanja skupaj (tj. ponavadi). Torej: sta spet pravilni obe varianti ali še vedno samo tista narazen (tj. po navadi)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Pisanje zveze »po navadi«
Zanima me, kako se pravilno piše: ponavadi ali po navadi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
piti po soncu [píti po sọ̑ncu píjem po sọ̑ncu]
nedovršna glagolska zvezapiti alkoholno pijačo po vrsti, tako da vsak pivec začne piti, ko prejšnji izprazni svoj kozarec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pláča po nórmi -e -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pláča po učínku -e -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
planíti po in plániti po -em po
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanjačustvenostno kdo/kaj nenadoma pasti po kom/čem
Vsi so /neprikrito/ planili po njegovem imetju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
plázenje po políci -a -- -- s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
plézanje po stávbah -a -- -- s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
plézanje po zidôvju -a -- -- s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pô.. varianta predp. po.. po umiku naglasa (ó) pôtok, pôrod, pôrok, pôtlej, pôsel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pò.. predp. obr. (ȍ) |poznejše| pòígra, pòpubertéta, pòsezóna; pòbínkošten, pòindustríjski, pònaglašèn, pòoperacíjski; pònaročíti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po.. [poudarjeno pò] predp.; variante pó..2 (pógrad), pó..3 (pójdem), pô.. (pôtok) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'povrhnost' pobrísati, pokríti, pomazáti
2. 'majhnost' pocúkati, podrs(áv)ati, poplesáti, pošalíti se
3. 'umanjkanje' pogláditi, pomléti
4. 'nastop stanja, pridobitev lastnosti' poameričániti, poapnéti, pobledéti, počlovéčiti, podivjáti, porumenéti
5. 'naknadnost' podelávati, podrhtévati, pokuhávati
II. izpredložna imenska pobítek, pobóčje, pobóžen, pocésten, podólje, podôlž, pogozdèn, poiménski, pokáj, ponočeváti, Posávje, povŕšen
III. izpodstavna poapnênje, pobég, pokrítje, poledenèl, posávski, potŕjen, povít
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pó..1 varianta predl. po po pomiku naglasa (ọ̑) póme, pónjo, Pógled, Póklek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pó..2 varianta predp. po.. po umiku naglasa (ọ́) pógrad
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pó..3 varianta predp. po.. po umiku naglasa (ọ́) pójdem, pójmiti, póšljem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po... ali pò... predpona (ȍ) 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanjea) usmerjenosti dejanja na kaj, po čem: pobrizgati, pokriti, pomazati b) načina premikanja ali premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: podrsavati, pojezditi / popotovati c) obrabe, porabe česa: poglodati, pomleti, ponositi č) manjšanja, nepopolnosti dejanja: pobrusiti d) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: pobledeti, porumeneti / poblediti / poameričaniti, počlovečiti e) časovne omejenosti dejanja: pobrcati, pobroditi / poležati, posedeti f) časovnega zaporedja: pobesiti, poloviti g) same dovršnosti: poapniti, pobrisati, počastiti / pokositi, poorati 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: poapnenje, pokritje 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: pobinkošten, pocesten, poimenski, pokostnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po... [predl.] gl. po ♦ P: 2 (BH 1584, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po abecédi prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po angléško prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po biti gl. pobiti ♦ P: 1 (DB 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po brzojávu prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po čàsi prisl. počasi, sčasoma: I po csaſzi czilou prejde Z-vrejmenom BKM 1789, 455; Bo'se ravnanye, kak on po csáſzi cslovecse ſzrczé na tou priprávi KM 1796, 91; bi vidili po császi, ka je nej szamo mogoucse, nego je nyim lehko KOJ 1833, XVII
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po časi gl. počasi ♦ P: 2 (DB 1584, TtPre 1588)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po času gl. počasu ♦ P: 12 (TR 1558, TL 1561, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po čemGLEJ: po čim?
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po čim? [po čím]
(po čem, počem, počim) zaimenska zvezapo čim?, tj. koliko stane?
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po človéško prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po čúdi povdk. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po désni smer. prostor. prisl. zv. izraža, da dejanje poteka v smeri nasprotne strani telesa kot srce
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po dežjú prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po diagonáli prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po dnevi prislovGLEJ: podnevi
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
po dnevi (podnevi) prisl., F
7,
accubitum, -ti, en ſtol, ali ſedesh ẛa ſpanîe
po dnèvi;
anaclinterium, ena ẛa te leine poſtila, kateri
po dnèvi ſpè;
diaeta, -ae, tudi en muſhouṡh, ali loupa kir ſe jej
podnèvi, nikar po nozhi;
diurnus, -a, -um, vſakdanî, kar ſe
po dnèvi ṡgody;
interdiu, zheṡ dán,
po dnèvi;
luscio, kateri
po dnèvi vidi, ali po nozhi per luzhi ne vidi;
subdiu, zhes dán,
po dnèvi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po dnevi gl. podnevi ♦ P: 21 (TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TPs 1566, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po dnevu prislovGLEJ: podnevi
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
po dobróti prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po ... dobru dopadenju [mest. ed.] gl. dober, dopadenje, po ♦ P: 2 (DM 1584, TfM 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po dogôvoru nač. prisl. zv. izraža, da dejanje, stanje temelji na sporazumu, soglasju glede določil, obveznosti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po dôlgem nač. prisl. zv. izraža, da se kaj nahaja, dogaja vzporedno z daljšo stranjo, osjo predmeta, ki določa, predstavlja tak položajSINONIMI:
po dolžini,
podolžno,
vzdolžno,
knj.izroč. navzdolž,
knj.izroč. navzdolžno,
nar. podolg,
knj.izroč. podolgič,
knj.izroč. podolgoma,
knj.izroč. podolž1,
nar. vdilj,
nar. vdiljen,
star. v dolž,
knj.izroč. vzdolž1
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po dolzim gl. po, dolgi ♦ P: 1 (KPo 1567)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po dolžíni prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po domáče nač. prisl. zv.1.
izraža, da je dejanje izraženo v jeziku lastne jezikovne skupnostiSINONIMI:
v domačem jeziku
2.
navadno pri hišnih imenih izraža, da je kaj povedano z drugim imenom 3.
ekspr. izraža, da dejanje, stanje poteka zunaj pričakovanih družabnih, družbenih navad, norm
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
Podpisovanje »po pooblastilu«Zanima me, kako se ob koncu dopisa pravilno uporabi krajšava p. p. (po pooblastilu)?
Ali mora biti pred nazivom posameznika ali za njim?
Torej, ali se napiše ...
Mici Roža,
p. p. vodja oddelka
ali
Mici Roža,
vodja oddelka, p. p.
Ali nekaj tretjega? Prisrčna hvala za odgovor že v naprej.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po drugod gl. podrugod ♦ P: 1 (KPo 1567)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po duhovno gl. poduhovno ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po dúši povdk. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po êden prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po etápah prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po francósko prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
pogláditi po -im po
dovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po godu gl. pogodu ♦ P: 1 (TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Po Googlu »guglamo« ali »googlamo«?
Kako bi se pravilno zapisala glagola, ki pomenita uporabljati spletni program Skype in brskalnik Google – skajpati ali skypati in guglati ali googlati? Glede na to, da prehajata v splošno rabo, pa vendar sta tudi lastni imeni.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po gorah hojenje gl. gora, hojenje, po ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po gorjánsko prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po gospôsko prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po gostem prislovGLEJ: pogostem
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
po gostem (pogostem) prisl., F
14, I.
adventitare, po goſtim perhajati;
casare, et casitare, doſtikrát,
po goſtim padati;
compluries, vezhkrat,
pogoſtim, doſtikrat;
convectare, po goſtim ſe voṡiti po vodi, ali po ſuhim;
crebrius, crebrò, vezhkrat,
pogoſtim;
cubitare, pogoſtim ſpati;
defensare, vezhkrat, inu
po goſtim braniti;
ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun metati;
frequentare, po goſtim hoditi;
halo, -nis, ena okrogloſt na nebi, katera ſe
po goſtim okuli meiſza, ali ſonza vidi;
motare, po goſtim gibati;
saepè, doſtikrat,
pogoſtim;
saepiſsimè, ſylnu doſtikrat, inu cilú
po goſtim; II.
frequentatio, frequentamentum, po goſtim hojenîe;
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po gostim gl. gosti posam., po ♦ P: 4 (KPo 1567, JPo 1578, DB 1584, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pogosto (po gosto) prisl., F
10,
actitare, hitru rovnati, zhes ſtukrat, inu
po goſtu ſturiti, ali délati;
captare, pogoſtu prejemati;
circumspectare, ſe oṡirati,
pogoſtu okuli gledati;
frequenter, pogoſtu, vezhkrát, zheſtú;
infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu
pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti;
lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto yṡzhe, inu
po goſtu ṡavia kakòr volzè;
replicare, pogoſtu od ene rizhy praviti;
resistare, pogoſtu, inu doſtikrat na pootu ṡaſtaviti, ṡaſtajati, inu oſtajati;
saepe numero, po goſtu;
versari, pogoſtu v'enim kraju prebivati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po gostu gl. pogosto ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po grofôvsko prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po gŕško prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po gustim gl. gusti posam., po ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po hrvátsko prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
Poimenovanje vazalov po krajihKako poimenovati plemiče oz. vazale, ki so se naslavljali po krajih kjer so imeli svoj sedež oz. dvor? Bi šlo:
Valburga -> Valburški
Breg -> Breški
Sajevec -> Sajevški
Dane -> Danški (?)
Sušje -> Suški
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
poimenováti po -újem po
dovršni glagol,
glagol govorjenja kdo/kaj označiti koga/kaj po kom/čem
Otroka so poimenovali po očetu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po iménu prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po intuíciji prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
Poizvedba po besedi »preizpraševati«Zanima me, ali beseda preizpraševati obstaja. V SSKJ in SP je namreč nisem uspel najti, se pa ponekod pojavlja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po izvôru ozirn. prisl. izraža, da se kaj določa glede na prvotno pripadnost, nastanek
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po jutrišnjem prisl., F
2,
perendiè, po juterſhnîm, tá drugi dán;
postridiè, po juterṡhnîm, tá drugi dán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po jutrišnji prid., perendinus, -a, -um, po juterſhnî
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po jutrnjem prislovGLEJ: pojutrnjem
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
po koncu gl. pokoncu ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po korákih prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po kósih prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po Kr.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog okrajšava
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po Kr. okrajš. po Kristusu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po kraljévsko prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po kúpoli -- --
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po lahku gl. polahko ♦ P: 2 (TO 1564, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po lejtu gl. poletu ♦ P: 2 (TC 1575, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po leti prislovGLEJ: poleti
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
po leti prisl., F
3,
cryptoporticus, gvelb ẛa hlat
po leiti, po laṡhku ſalla terrena, gank pod ẛemló;
in aestate, po leiti;
pergula, -ae, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe
po leiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po leti gl. poleti ♦ P: 4 (TL 1561, DPr 1580, DB 1584, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po létu prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po letu prislovGLEJ: poleti
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
po letu prisl., corus, -ri, ena ſorta vezherniga vétra, kateri
po leitu k'vezheru pihlá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po letu gl. poletu ♦ P: 2 (TR 1558, JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po lisíčje prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
póljsko nač. prisl. (ọ̑) govoriti ~po póljsko nač. prisl. zv. (ȏ) govoriti ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
polzéti po -ím po
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja,
čustvenostnočustvenostno kdo/kaj počasi premikati se, teči po kom/čem kje / kod
Njeni prsti so (mu) polzeli po obrazu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
pôlžev -a -o [u̯ž] (ó) ~a hišica; poud. ~a vožnja |zelo počasna|po pôlževo [u̯ž] primer. prisl. zv. (ó) poud. ~ ~ se premikati |zelo počasi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pôlžji -a -e [u̯ž] (ȏ) ~a hišica; poud. ~a vožnja |zelo počasna|po pôlžje [u̯ž] primer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ zvit ostružek; poud. ~ ~ se premikati |zelo počasi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po máčehovsko prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po máčje prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po málem mer. prisl. zv. izraža ponavljanje dejanja v majhnih količinahSINONIMI:
knj.izroč. kapljema,
knj.izroč. malo po malem,
knj.izroč. malo po malo,
ekspr. po kapljah,
knj.izroč. po malo,
knj.izroč. v kapljah
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po malem [po mȃlem]
prislovna zvezapočasi, po malem
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po mȃlem – glej polȃgoma
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po malikoválsko prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po málo prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po materínje prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po máterino prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po materínsko prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po medvédje prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po méstno prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po meščánsko prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po metati gl. pometati ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pomóč storílcu po izvršênem kaznívem dejánju -í -- -- -- -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po módi prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po môško prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po možákarsko prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po mravljínčje prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po mréžici -- --
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po nakljúčju nač. prisl. zv. izraža, da je dejanje posledica povezave, sovpada nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po narávi ozirn. prisl. zv. izraža, da je lastnost, stanje koga izvorno povezana z njegovimi prirojenimi danostmi
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po naročílu prisl. zv. izraža, da je kaj v zvezi z gostinsko ponudbo, ki se prilagaja sprotnim željam naročnikov
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po navádi prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po nemárnem prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po nèpotrébi prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po nèpotrébnem vzročn. prisl. zv. izraža, da okoliščine ne zahtevajo nastopa, uresničitve česa
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po neúmnem prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po neúmnosti vzročn. prisl. zv. ekspr. izraža, da je kaj nastalo brez pravega vzroka ali podlag
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po nižati se gl. ponižati se ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po nobeni ceni [po nobéni cẹ́ni]
členkovna zvezanikakor, za nobeno ceno
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po noči prislovGLEJ: ponoči
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
po noči prisl., F
17,
abnoctare, po nozhi s'vunai leẛhati;
acredula, -ae, en ſlaviz, kateri
po nozhi poje, majhin tizhik;
aedon, -nis, en ſlavizh, kateri
po nozhi lipú poje;
caprimulgus, en tyzh, kateri
po nozhi koſè ẛeẛà, ali ẛeſſe;
de nocte, po nozhi;
diaeta, -ae, tudi en muſhouṡh, ali loupa kir ſe jej podnèvi, nikar
ponozhi;
epiolus, en maihin metulez,
po nozhi okuli luzhi leita;
intempestus, -a, -um, ut intempesta nox, poṡnu
po nozhi, kadar vſi ſpè;
lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe
po nozhi v'luzh ṡaleituje: ena karſtniza;
lucciola, -ae, karſniza,
po nozhi ſe ſveiti;
lucubrare, po nozhi per luzhi délati;
lucubratio, po nozhi per luzhi déllanîe, ali opravlanîe;
luscinia, vel lucinia, -ae, en ſlavizh, kateri
po nozhi poje;
luscio, kateri po dnèvi vidi, ali
po nozhi per luzhi ne vidi;
nitedula, -ae, karṡtniza, en zherviz, kateri ſe
po nozhi ſveiti;
noctu, po nozhi;
vigillas agere, po nozhi zhuti, inu vahtati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po noči gl. ponoči ♦ P: 28 (TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po n. št. okrajš. po našem štetju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po občútku nač. prisl. zv. izraža, da je delovanje, ravnanje, doživljanje koga neodvisno od razumskega razčlenjevanja
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po oblastiti se gl. pooblastiti se ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pooblaščênec oškodovánca po urádni dolžnósti -nca -- -- -- -- m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pooblaščénec po zaposlítvi -nca -- -- m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po obódu -- --
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po obróču -- --
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po očéh nač. prisl. zv. izraža, da se pri kom kaj ugotavlja, zaznava na osnovi izraza, izgleda njegovih oči
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po očétovsko prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po okóliših prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po ópičje prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po ópni -- --
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po ópni in obróču -- -- -- --
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po otróčje prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po otróško prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po ovínkih prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po pávje prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po plánem prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po plastéh prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po poli prisl., uterinus, -a, -um, od ene matere,
po poli brat, ali ſeſtra
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po poli gl. popoli ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po pôlnem prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po pôlževo prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po pôlžje nač. prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po pomóti prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po porêklu prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po povêlju prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po právem prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po pravíci prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po pravici [po pravíci]
členkovna zvezares
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po pravílih prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po právšnjem prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po predvidévanjih člen.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po prej gl. poprej ♦ P: 1 (TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po pričakovánju ozirn. prisl. zv. izraža, da je dejanje, stanje, lastnost v skladu s tem, kar se pričakuje, zahtevaSINONIMI:
ekspr. po vseh pravilih
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po príliki člen. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po púrgarsko prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po rávnem mestov. prostor. prisl. izraža, da premikanje poteka po svetu brez vboklin, izboklin
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po reči gl. poreči ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po redi gl. po, red 1 ♦ P: 14 (TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DPa 1576, JPo 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, TfC 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po redkem prislovGLEJ: poredkem
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
po redu gl. po, red 1 ♦ P: 14 (TT 1557, TR 1558, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DPa 1576, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po retkim gl. po, redki ♦ P: 1 (TkM 1579)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po róbu prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po roditi gl. poroditi ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po rodovíni prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po ródu prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po rôjstvu ozirn. prisl. zv. izraža, da ima kdo določeni položaj, določene lastnosti glede na starše, prednike
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
portugálsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~po portugálsko nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po rúsko prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po sebi gl. posebi ♦ P: 13 (TT 1557, TL 1561, KB 1566, TPs 1567, KPo 1567, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, DC 1580, DB 1584, DC 1584, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po sedàj prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po sili [po síli]
prislovna zvezana silo, po sili
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po sili prislovGLEJ: posili
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
po sili gl. posili ♦ P: 16 (TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
posláti po póšljem po
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga/kaj po koga/kaj
Poslali so ga po zdravnika.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po slovénje prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po slovénsko prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
Po slovensko se »yakon syrup« glasi »jakonov sirup«Trenutno je postalo zelo popularno sladilo Yacon syrup, bi bilo bolj pravilno v slovenščino prevesti Jakon sirup ali Sirup jakon, na spletu se uporabljata obe opciji.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po slovensku gl. po, slovensko ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po smŕti čas. prisl. zv. izraža, da je dejanje, stanje časovno umeščeno v čas, ki je poznejši od konca življenjaSINONIMI:
vznes. onkraj1,
ekspr. onkraj groba
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po sréči prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po srédi predl. zv. z rodilnikom za izražanje položaja dela, predela ob mestu, točki, ki je enako oddaljena od dveh ali več mejnih točk
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po sredi gl. posredi predl. ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po sredíni predl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po stavljen gl. postavljen ♦ P: 1 (TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
postópek zbíranja ponúdb po predhódni objávi -pka -- -- -- -- -- m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po strani prislovGLEJ: postrani
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
po strani gl. po, stran ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po stvarjênju prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po svejtuhoyena [rod. ed.] gl. posvetuhojenje ♦ P: 1 (TPs 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po šablóni nač. prisl. zv. izraža, da se kaj dela, je narejeno z uporabo šablone; izraža, da kaj poteka, se dogaja v skladu z ustaljeno, pogosto ponavljajočo se obliko česa
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
pošíljati po -am po
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po širíni prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po širokim gl. po, široki ♦ P: 1 (KPo 1567)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
poštrihati (po štrihati) dov., F
2,
linire, et linere, maṡati, ṡhalbati,
poṡhtrihati;
relinire, kai ṡamaſheniga odpréti, odkriti: ṡupèt
po ſhtrihati, ali pomaṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
potehmal (po tehmal) prisl., F
5,
exim, et exinde, potehmál, potler;
postmodum, potler,
po tehmál;
quandoquidem, po tehmál, vel potehmál [str. 181a ];
quoniam, dokler,
potehmál, dokler pak
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po telegráfu prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po telesen gl. potelesen ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po telesno gl. potelesno ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po televizíji nač. prisl. zv. izraža, da je oddajanje, sprejemanje sporočila vezano na televizijo kot sredstvoSINONIMI:
televizijsko,
neknj. pog. na televiziji,
neknj. pog. na teve,
neknj. pog. na teveju,
neknj. pog. po teve,
neknj. pog. po teveju
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po tem gl. potem ♦ P: 6 (TE 1555, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, TtPre 1588)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po tem takim gl. po –, tem –, takem – ♦ P: 1 (ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po terjen gl. potrjen ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po terjovati gl. potrjovati ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po tíhem prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po tih mal gl. potehmal ♦ P: 1 (KPo 1567)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po tího prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po tléh prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po to gl. pod predl., ta člen ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po treba gl. potreba 2 ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
potréba po kisíku -e -- -- ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po túrško prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po ukázu prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po vasi prisl.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po večíni prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po véčjem prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po vélikem mer. prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po velikinoči gl. noč, po, velik ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po vgvuelbah [mest. mn.] gl. gvelba*, po, v predl. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po vídezu člen. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po vŕsti nač. prisl. zv. izraža zapovrstnost, zaporednost
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po vrsti [po vŕsti]
prislovna zvezapo vrsti, zaporedoma
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po vse prisl., epotare, vun popyti,
po vſe ſpyti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po vzórcu prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po zaslúgi nač. prisl. zv. izraža, da se kaj zgodi s posredovanjem, nastopom česa
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po zaslužênju prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po zemliski gl. pozemliski ♦ P: 1 (TPs 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po zemlisko gl. pozemlisko ♦ P: 1 (TT 1577)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po zimi gl. pozimi ♦ P: 11 (TE 1555, TT 1557, TL 1561, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
po zlógih prisl. zv. izraža, da se kaj izgovarja, bere tako, da je vsak zlog ločen od predhodnega in sledečega zloga
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po zlù prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po značáju prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po zráku prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po žábje prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po žénsko prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
po živínsko prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
právšnji -a -e (ȃ) najti ~ klobuk; neobč. ~e mnenje pravo, pravilno; Suknjič je ravno ~; pravšnji za koga/kaj Hotel je kar ~ ~ nasprávšnji -ega m, člov. (ȃ) srečati ~egapo právšnjem nač. prisl. zv. (ȃ) star. ravnati ~ ~ prav, pravilnoprávšnjost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
predložítev dávčnega obračúna po róku -tve -- -- -- -- ž
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
predložítev dávčne napôvedi po róku -tve -- -- -- -- ž
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
preizkús pripórnih razlógov po urádni dolžnósti -a -- -- -- -- -- m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
preizkús tŕdnosti snéžne odêje po norvéški metódi -a -- -- -- -- -- -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
preizkús tŕdnosti snéžne odêje po švícarski metódi -a -- -- -- -- -- -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prekmúrsko nač. prisl. (ȗ) govoriti ~po prekmúrsko nač. prisl. zv. (ȗ) govoriti ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
premík po srédi -a -- -- m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prenòs po Southernu -ôsa -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prepoznáva osébe po fotografíjah -e -- -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prijáteljski -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ nasvet; poud. ~ nasmeh |naklonjen, prijazen|; ~a družba; prijateljski do koga biti ~ ~ vrstnikovpo prijáteljsko primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se pogovoriti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
primórsko nač. prisl. (ọ̑) govoriti ~po primórsko nač. prisl. zv. (ọ̑) govoriti ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pristójnost po domicílu -i -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pristójnost po koneksitéti -i -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pristójnost po kráju prijétja -i -- -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pristójnost po kráju storítve kaznívega dejánja -i -- -- -- -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pristójnost po kráju zasáčenja storílca kaznívega dejánja -i -- -- -- -- -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pristójnost po medsebójni zvézi -i -- -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pristójnost po prebivalíšču -i -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
privolítev po poučítvi -tve -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prodája po vzórcu ali modélu -e -- -- -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
proizvòd po uporábi -óda -- -- m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
rákov1 -a -o (á) ~e kleščepo rákovo nač. prisl. zv. (á) poud. ~ ~ stopati |nazaj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ravnáti se po -ám se po
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj delati po kom/čem
Zmeraj se je ravnal po drugih.
2.
kdo/kaj delati po čem
Ravna se po navodilih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
redek -dka prid. redek:
ſò taku retki im. mn. m, kakor te belle muhe (III, 248) po redkem redko:
Ah sakaj tedaj taku poretkem vy slabi, inu bolni ludje vshivate to Boshjo arznio (V, 550)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Rek »po juhi priplavati«Vem, kdaj se uporabi ta rek in kaj s tem rekom sporočam sogovorniku. Me pa zanima, od kod njegov izvor oz. kaj pravzaprav pomeni po juhi priplavati, kar je pripomoglo k nastanku tega reka?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ríbji -a -e (ȋ) ~ samec; poud. človek z ~imi očmi |s hladnimi, brezizraznimi|po ríbje primer. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ loviti zrak
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
rók uporábnosti zdravíla po odpŕtju -a -- -- -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
rúsko nač. prisl. (ȗ) govoriti ~po rúsko nač. prisl. zv. (ȗ) govoriti ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ségati po -am po
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemčustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj iztegovati roko po kom/čem
Med pogovorom je pogosto segal po kozarcu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
sestra -e ž 1. sestra:
Pregreshj Aron, inu njegova Seſtra im. ed. Maria ǀ Brat s' bratom, sestra im. ed. s'sestro, ſyn s'materio ſe prauda ǀ nej kratku, inu malu hotel shlishat, de bi njegova ſeſſtra im. ed. vſela Flavina ǀ dusho vashe ranze shene, mosha, brata, ſeſtre rod. ed. ǀ Amnon ſvoje seſtre rod. ed. Thamar ſe neshona ǀ piſſe Vincentius Belvacenſis od Svete Marte, Seſstre rod. ed. Marie Magdalene ǀ kar nekadaj S. Grogor Nazianzenus je djal od ſvoje Sestre rod. ed. Gorgoniæ ǀ Sveti Bernardus ſvoj ſeſtri daj. ed. je bil odgovuril ǀ Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri daj. ed. Thamar divishtvu vſel ǀ de bi veni minuti, na enkrat sgubil Ozheta, Matter, Brata, ſeſtro tož. ed., otroke, prjatela ǀ Njega sapuvid je de brat ima brata, ſestro tož. ed. ſaurashit ǀ dajte meni sa Neveſto Vasho Seſtro tož. ed. Mechildis ǀ je bil ogolufal Firshta Sichem s'Dino. Amana s' ſvojo ſeſtro or. ed. Thamar ǀ Brat s' bratom, sestra s'sestro or. ed., ſyn s'materio ſe prauda ǀ nej poterboval gnad, inu odpuſtikou, katerih vſy bratje, inu ſeſtre im. mn. ſo deleshni ǀ nikar li jeſt, inu Seſtre im. mn., Shlahta, inu Priately, vſy enaku imaio urshoh ſe veſſeliti ǀ kadar Jobavi Sinovy ſo ſvoje Seſtre tož. mn. v' goſtie povabili 2. članica bratovščine:
MARIA Diviza je Shtifterza lete S. Bratauszhine ſposnaio vſy bratje, inu ſeſtre im. mn. ǀ Kateri Sveti ludje ſo bilij sazheli leto S. Bratauszhino … od katerih bratou, inu ſeſter rod. mn. Clemens ta VIII. taku govorj ǀ Jeſt bom nekatere gnade od bratou inu ſeſter rod. mn. Svetiga Scapulirja prejete skuſi miloſt MARIE Divize Nem. Nem. povedal ǀ uſe letu je k' enimu velikimu troshtu bratam, inu ſeſtram daj. mn. S. Roshenkranza ǀ ſoſebnu delsehne ſvoje miloſti, inu gnade ſturi brate, inu ſeſtre tož. mn. te S. Bratauszhine de Carmine 3. prijateljica:
Odprimi moja luba priateliza, moja ſeſtra im. ed., sakaj moja glava je polna roſſe po poli sestra polsestra:
proſſi de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra im. ed. Thamar ǀ proſſi de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra im. ed. Thamar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
»Shrinkflation« in »skimpflation« po slovensko
Angleška beseda shrinkflation se ponekod prevaja kot skrčflacija. Podoben pojem je skimpflation, za katerega še nisem zasledila slovenske ustreznice. Kaj pravite na škrtflacija?
V prvem primeru vam trgovci za isto ceno prodajo manj izdelka. Količina se je skrčila, zato skrčflacija. V drugem primeru se dražje sestavine zamenjujejo s cenejšimi. Torej varčujejo, skoparijo ali po domače škrtarijo. To bi se lahko imenovalo škrtflacija.
Ne en ne drug slovenski izraz mi nista všeč, ampak skimpflacija se mi zdi še slabša izbira.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
sila -e ž sila:
pot odperto bi bil imel beyshat Kamar bi bil hotel, Kadar bi ſila im. ed. bila ǀ Ta nar mozhneshi nej ſrezha, temuzh ſila im. ed. ǀ ty hudobni ludje ſo njemu ſilo tož. ed. dellali po sili na silo:
jo puſti po ſili K'ſebi perpelat ǀ je nij hotu divistvu po ſili vseti ǀ Amnon ſvoje seſtre Thamar ſe neshona, taiſti po ſili divishtvu vſame ǀ dua hudizha mu sazhneta po ſili v'usta en grenak gorezh ſtrup liti ǀ hozhe Dekelzom, inu tem brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti ǀ Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri Thamar divishtvu vſel ǀ obeniga poſili v' nebeſſa neneſſe ǀ nej hotel krajleve krone imeti, katero poſſili ſo hoteli njemu na glavo poſtavit ǀ Loth te popotnike je poſsili v'suojo hiſho pelal ǀ tu kar poſilimorite terpeti po vsej sili po vsej sili:
po uſi ſilli je taiſto hotel imeti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
sistém glasovánja po lístah -a -- -- -- m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
skakálnica za smúčanje po grbínah -e -- -- -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Sklanjanje zveze »javno dobro« po BesaniBesedno zvezo javno dobro pregibnik Besana sklanja javnega dobrega, javnemu dobremu ..., v vaši svetovalnici pa ste svetovali drugače (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/742/kako-sklanjamo-zvezo-skupno-dobro). Česa naj se torej držimo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
sklépanje po analogíji -a -- -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
sklépanje po nasprótnem razlogovánju -a -- -- -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
sklépanje po podóbnosti -a -- -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
sledênje po izpírkih -a -- -- s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
slovénje nač. prisl. (ẹ́) pokr. kor. slovensko: ~ govoritipo slovénje nač. prisl. zv. (ẹ́) pokr. kor. govoriti ~ ~ po slovensko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
slovénsko nač. prisl. (ẹ́) govoriti ~po slovénsko nač. prisl. zv. (ẹ́) govoriti ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
smér po kamínih smerí -- -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
smrdéti po -ím po
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov,
čustvenostno1.
kaj ravnati se po čem
Te spletke /močno/ smrdijo po predvojnem obdobju.
2.
kdo/kaj imeti, kazati lastnosti po kom/čem
Njegovo ravnanje smrdi po izdajstvu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
smúčanje po grbínah -a -- -- s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
smúčanje po grbínastem svétu -a -- -- -- s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
smúčanje po ledeníku -a -- -- s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
smúčanje po ovírah -a -- -- s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
smúčanje po priprávah -a -- -- s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
smúčanje po stárem -a -- -- s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
smúčanje po trávi -a -- -- s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
smúčarka po stárem -e -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
smúčar po stárem -ja -- -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
smúčati po robníkih -am -- -- nedov.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Smučišče »Sella Nevea« – po slovensko »Na Žlebeh«Ali je ustrezno, če smučišče na dvojezičnem področju v Italiji poimenujemo Sella Nevea? V resnici se imenuje Na Žlebeh ... Kako svetujete?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Sol, imenovana po kemiku z imenom »Zeise«, je »Zeisejeva sol«Prosim, če bi mi lahko svetovali ali skušali razjasniti naslednjo dilemo:
Kemik s priimkom Zeise je v 19. stoletju pripravil kemijsko spojino, poimenovano z njegovim imenom.
Na spletu naletimo na dvojico zadetkov: Zeisova sol oz. Zeisejeva sol.
Toda v nemško govorečem prostoru in tudi drugje sta v rabi dva priimka: (1) Zeis; v tem primeru bi se zdel zapis Zeisova sol nedvoumen ali morda ne (podobno kot naš Zois/ova)!
in (2) Zeise; sklepal bi, da tu Zeisova sol odpade (protislovje glede na zgoraj).
Kaj nam preostane: Zeiseva ali Zeisejeva sol?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
sosédski -a -o (ẹ̑) ~i stikipo sosédsko nač. prisl. zv. (ẹ̑) ~ ~ se zavzeti za koga
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
sprehodíti se po sméri -hódim -- -- -- dov.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
spustíti se po vŕvi -ím -- -- -- dov.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
spúst po vŕvi -a -- -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
spúščanje po vŕvi -a -- -- s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
sŕbsko nač. prisl. (ȓ) govoriti ~po sŕbsko nač. prisl. zv. (ȓ) govoriti ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
sréča1 -e ž, pojm. (ẹ́) občutiti ~o; igre na ~o; poud.: k ~i, na ~o uiti nevarnosti |zaradi ugodnih okoliščin|; na slepo ~o kaj izbrati |naključno, nenačrtno|po sréči nač. prisl. zv. (ẹ́) Danes nam je šlo vse ~ ~; Upam, da se vam bo to izteklo ~ ~ posrečilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
stàr stára -o tudi stàr stára -ó; -êjši -a -e, star. stárji -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȇ; á) ~ človek; Ta hiša je zelo ~a; biti ~ petdeset let; poud. ~ kot svet |zelo star|; moj ~i znanec Janez; star za kaj knj. pog. biti ~ ~ vlogo ljubimca |prestar|stári -a -o (ȃ) ~ oče; ~i Grki; pokr. ~ mesec zadnji krajec; publ. ~a celina Evropa; poud. ~a sablja |dolgoletni znanec, tovariš|starêjši -a -e (ȇ) ~ brat; Janez Dolenc ~stári -ega m, člov. (ȃ) modrost ~ih; ~ nosijo mladičem črve |ptičji starši|; poud. razjeziti ~ega |očeta; moža; šefa|starêjši -ega m, člov. (ȇ) spoštovati ~enàjstarêjši -ega tudi nájstarêjši -ega m, člov. (ȁȇ; ȃȇ) ubogati ~egastára -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. poslušati ~o |mater; ženo; šefinjo|starêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ) poročiti se s sosedovo ~onàjstárejša -e tudi nájstarêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȇ; ȃȇ) bratova ~ |hči|stáro -ega s, pojm. (ȃ) rast novega iz ~ega; poud. ostati pri ~em |ničesar ne spremeniti|; skup., poud. očarati ~ in mlado |vsakogar|po stárem nač. prisl. zv. (ȃ) delati ~ ~stárost -i ž, pojm. (á) ~ kamnin; ~ šestdeset let; od ~i potemnela slika
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
stréči po stréžem po
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
čustvenostno kdo/kaj segati po čem
/Kot pravi morilci/ so (mu) že nekaj časa /resno/ stregli po življenju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
Šahovske otvoritve, imenovane po znanih šahistihZanima me, kako bi pisali zaporedje več šahovskih potez, ki ima posebno ime (ponavadi po šahovskem mojstru, ki jih je prvi oziroma največkrat uporabljal): Ruy Lopezova obramba, ruy lopezova obramba, obramba ruya lopeza ...? Podobno tudi Nimcovičeva/nimcovičeva obramba, Retijeva/retijeva otvoritev ...?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
šólski -a -o (ọ̑) ~ pouk; poud. ~ primer zgradbe besedila |nazoren, jasen, poučen|; slabš. preveč ~a razlaga |poenostavljena|šólska -e ž, rod. mn. -ih (ọ̑) žarg. pisati ~o šolsko nalogopo šólsko nač. prisl. zv. (ọ̑) spraševati ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
špánsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~po špánsko nač. prisl. zv. govoriti ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
štájersko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~po štájersko nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
štúdija várnosti po pridobítvi dovoljênja za promèt z zdravílom -e -- -- -- -- -- -- -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
švédsko nač. prisl. (ẹ̑) govoriti ~po švédsko nač. prisl. zv. (ẹ̑) govoriti ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
téhnika smúčanja po grbínah -e -- -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
télemark po stárem -a -- -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
težíti po -ím po
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol kdo/kaj hrepeneti po kom/čem
Ljudje težijo po boljšem življenju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
tíh -a -o; tíšji -a -e (ȋ í í; í) ~ glas; poud.: ~ dan |miren|; ~a eleganca obleke |umirjena|; ~o pijančevanje |prikrito, neopazno|; nevtr. biti ~tíhi -a -o (í) gosp. ~ družabnik; ~o branjena tího nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ odpreti vrata; ~ ~ stopati; ~ ~ pokopatipo tího nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ peti; poud. ~ ~ podpirati prijatelja |prikrito, neopazno|na tíhem nač. prisl. zv. (ȋ) poud. ~ ~ kaj početi |skrivaj|po tíhem nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ jokatitíhost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
továriški -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ sestanek; tovariški do koga biti ~ ~ sodelavcevpo továriško prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se pogovorititováriškost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
tožíti po in tóžiti po -im po
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
knjižno pogovorno kdo/kaj imeti potrebe po kom/čem
Kar naprej /kot pravi zapečkar / toži po starših in lepem domačem vzdušju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
tožíti se po in tóžiti se po -im se po
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol,
knjižno pogovorno,
navadno v 3. osebikazati se komu/čemu potreba po kom/čem
Kar naprej se mu /kot pravemu zapečkarju/ toži po starših in lepem domačem vzdušju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
TrstPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Trsta samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [tə̀rst], rodilnik [tə̀rsta]
BESEDOTVORJE: Tržačan, Tržačanka, Tržačanov, Tržačankin, tržaški
ZVEZE: po vrsti, kot so hiše v Trsti
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
túrško nač. prisl. (ú) govoriti ~po túrško nač. prisl. zv. (ú) ~ ~ govoriti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
tvój tvôja -e drugoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e posestvo; To kolo je ~e
2. ~ okus; ~e želje; ~e darilo za očeta; ~e sprenevedanje
3. ~e letalo odhaja opoldne |letalo, s katerim potuješ|
4. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Tvojo željo, da bi se dogovorilatvój tvôjega m, člov. (ọ́; ó) knj. pog., poud. ~ega še ni od nikoder? |tvojega moža, fanta|tvôja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ je res pravo zlato |tvoja žena, tvoje dekle|tvôje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Nič ~ega nisem vzela s seboj tvoje lastninepo tvôje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po tvojem okusu, tvoji voljipo tvôjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ bo torej nevihta po tvojem mnenju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
udáriti po -im po
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv zvezi s po, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti kaj / po/pri čem
Udarili so po političnih nasprotnikih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
Ujemanje po spolu pri rabi samostalnika »računovodja« v dvojiniTežave imam z ujemanjem spola pri besedi računovodja v dvojini. Ali pravilno sklepam, da če uporabimo 2. moško sklanjatev (torej žensko sklanjatev) se potem tudi deležnik ravna po ženski obliki (čeprav je beseda računovodja moškega spola in čeprav sta dejanski računovodji moška), na primer:
Računovodji sta preverili dokumentacijo.
Mislim, da je pravilno tudi: Računovodja sta preverila dokumentacijo, medtem ko se mi mešanje obeh vzorcev, npr. Računovodji sta preverila dokumentacijo, ne sliši pravilno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Uporaba velike/male začetnice in ločil pri naštevanju po alinejah
Delni odgovor na vprašanje uporabe velike/male začetnice in ločil pri naštevanju po alinejah sem na vaši spletni strani sicer našla, vseeno pa bi vas prosila še za malce širši odgovor. Nekje sem namreč zasledila, da sta pri naštevanju po alinejah možni dve varianti:
- Stavek v alinejah se začne pisati z veliko začetnico in konča s piko
- Stavek v alinejah se začne pisati z malo začetnico in konča s podpičjem. Zadnja alineja se v tem primeru končna s piko.
Ali je to pravilno oz. kakšna so »pravila« v tem primeru?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
uravnáti po -ám po
dovršni glagol,
glagol ravnanjav oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj po kom/čem
Po navadi uravna korak /po njegovem/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
uravnávati po -am po
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
Ustvarjanje novih besed po analogiji: obujanje besedne družine »velereja«, »velerejec«, »velerejka«Beseda velerejka (kot ženska, ki se ukvarja z velerejo živali) ne obstaja v slovarjih. Ne obstaja pa niti beseda velereja, ki pa jo je mogoče najti v nekaj virih (npr. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-6FG7FMTS/c75e35a3-e41a-4146-a7b0-64b1436478fd/PDF in http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2018/08/Salehar_2012_prva_kranjska.pdf, ki referira na nadaljnji pisni vir).
Pojem je očitno zloženka iz vele (link url)* (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=vele) in reja (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=reja).
V slovarjih ne obstaja niti beseda *vejerejec, ki pa jo je mogoče najti v enem viru (http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J5GAM452/22f3e737-4941-47e9-a886-fbce898347f4/PDF).
Beseda rejec je običajna (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejec), ženska oblika rejka pa je dosegljiva v Pleteršnikovem slovarju (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejka) in Besedišču (http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=rejka). Vendar je besedo rejka mogoče najti v standardni klasifikaciji poklicev 2008 (https://www.stat.si/skp/Esearch.aspx) kot žensko obliko besede rejec. V slovarjih (SSKJ, Pleteršnikov slovar in Besedišče) je mogoče najti kombinacije živinorejec/živinorejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=živinorejec), prašičerejec/prašičerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=prašičerejec) in svinjerejec/svinjerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=svinjerejec in http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=svinjerejka).
Ob enakih izhodiščih, kot je iz besede rejec (pa tudi živinorejec, prašičerejec in svinjerejec) mogoče ustvariti besedo rejka (pa tudi živinorejka, prašičerejka in svinjerejka), je iz besede velerejec ustvarjena beseda velerejka. Je dopustno tako ustvarjanje besede velerejka? Za določen namen bi moral ugotoviti, ali je mogoče oblikovati besedo – samostalnik, ki je sestavljen le iz ene besede. Za namen uporabe opisi »ženska, ki se ukvarja z velerejo živali«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali na veliko/debelo«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali v velikem številu« ali podobno niso primerni oziroma uporabljivi.
Ali je sicer mogoče s podobnimi prijemi/načini (po analogiji) ustvarjati dopustne besede, ki jih sicer ni v slovarjih?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
vàš váša -e drugoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ kovček; ~ otrok; ~a hiša; ~e znamenje; Ta torba je ~a, kajne?
2. ~ prihod; ~a zamuda; ~e zdravje
3. ~a hišna številka bo na oni strani trga; ~e letalo odleti čez nekaj minut |letalo, s katerim potujete|
4. Zmagali so ~i odlični skakalci
5. Najbolj seveda navijate za ~e tekmovalce svoje
6. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Vašo željo, da bi se dogovorilavàš vášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: Ali ~ega še ni |vašega moža, otroka, fanta|; ~i so zmagali |vojaki, športniki|váša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ pa dobro pleše |vaša žena, hči, dekle|; Zmagale so ~e |vaše športnice|váše -ega s (á) prakt.sp. Hišo bomo zidali tri metre od ~ega od vašega zemljiščapo vášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. Po ~em torej nimajo prav po vašem mnenju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
večína -e ž (í) dobiti ~o glasov; ~ blaga; ~a prebivalcevpo večíni mer. prisl. zv. (í) Prebivalci so ~ ~ delavci; Ima petdeset hektarjev zemlje, ~ ~ v ravnini; prim. zvečine
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Vejica (po koncu priredja/prirednih zvez)Ali so vejice v spodnjih primerih ustrezno postavljene?
Knjig niso prodajali, ampak podarjali in mnoge med njimi so bile avtorsko podpisane.
Knjige so podarjali, in ne prodajali in mnoge izmed njih so hitro dobile novega lastnika.
Niso podarjali starih zbirk, temveč nove in večina jih je pošla v manj kot eni uri.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
vêlik -íka -o; véčji -a -e (é ȋ í; ẹ̑) ~ človek; ~a ljubezen; za dlan ~a površina; poud. ~a starost |visoka|; biti srednje ~; poud. ~ kot gora |zelo|; večji kot brat, od brata; ta véliki umetnik; France Prešeren, véliki slovenski pesnikvéliki -a -o, v zvezi velika noč velíka, knj. pog. velíki -a -o (ẹ̑; í; ȋ) ~ urni kazalec; star. ~ srpan avgust; jezikosl. ~ stavek; star. ~ traven maj; jezikosl. ~a poved; ~a začetnica; pokr. ~a maša veliki šmaren; ver. ~a sobota |velikonočna sobota|véčji -a -e (ẹ̑) povzročiti ~o škodonàjvéčji -a -e tudi nájvéčji -a -e (ȁẹ̑; ȃẹ̑) mat. ~ skupni deliteljvéliki -ega, knj. pog. velíki -ega m, člov. (ẹ̑; í; ȋ) premoč ~ih nad malimivélika -e, knj. pog. velíka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑; í; ȋ) moda za ~e; nečlov., prakt.sp. napisati z ~o z veliko začetnicovéliko -ega, knj. pog. velíko -ega s, pojm. (ẹ̑; í; ȋ) storiti kaj ~egana véliko mer. prisl. zv., knj. pog. na velíko (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ trgovati z žitompo vélikem mer. prisl. zv., knj. pog. po velíkem (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ pospravitipo véčjem mer. prisl. zv. (ẹ̑) star. ~ ~ vse sam narediti večinomavelikóst -i ž, pojm. (ọ̑) razvrstiti učence po ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Velika ali mala začetnica: »Dirka po Sloveniji« ter komentar k predložnemu imenuVem, da ste se s to tematiko že ukvarjali, a vseeno dovolite vprašanje, povezano z zapisom kolesarske Dirke po Sloveniji. Na vaših straneh sem videl možnost zapisa v dveh oblikah, kar se tiče velike začetnice, torej Dirka po Sloveniji in dirka po Sloveniji (oboje pravilno). Moje vprašanje pa se nanaša na zapis samega organizatorja dirke, ki vztrajno že nekaj let povsod piše, da gre za dirko Po Sloveniji. Mi lahko potrdite, da gre za napačen zapis (veliki Po) ali ima organizator v takšnih primerih toliko 'umetniške svobode', da si lahko dovoli zapis dirka Po Sloveniji in bi ga morali upoštevati tudi drugi? Morda podobno velja za blagovno znamko Adidas, ki jo že nekaj let – zaradi odločitve podjetja – mnogi pišejo adidas.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
véveričji -a -e (ẹ́) ~ reppo véveričje primer. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ spreten
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 526 zadetkov.