preklét -a -o (ẹ̑) čutiti se ~egaprekléti -a -o (ẹ̑) poud. Že spet ta ~ dež |izraža odklonilen odnos|; zmer. Ti ~ bik ti; poud. imeti ~o srečo |izraža visoko stopnjo|preklétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
preklẹ̑t – glej klẹ́ti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
prèklet -a m veža: Blizi pri dveraj prekleta eden szto sztaô AIP 1876, br. 3, 6; szo v-preklét vujsli AIP 1876, br. 1, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
preklet [preklẹ̑t]
pridevnikpreklet
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
preklet (preklet, proklet) deležnikPRIMERJAJ: prekleti
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
preklet del., F
5,
abominatus, preklet, Verflucht;
detestabilis, preklèt, gnuſſin;
execratus, preklèt;
fagoldori, kateri jidó
preklete rizhy;
maledictus, -a, -um, preklèt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
preklet -a prid. preklet:
leta je preklet im. ed. m od Nebeſſ, inu semle ǀ de bi napolnil tajſti ſtol is kateriga ta prekleti im. ed. m dol. Judesh je bil padil ǀ Prekleta im. ed. ž je bila Iezabela, ter pſy ſo jo bily reſtargali ǀ do vekoma bom fardamana, precleta im. ed. ž, inu neſrezhena jeſt ǀ Oh preleta im. ed. ž. doshrejsna riba ǀ pojdi tedaj ti prekletu im. ed. s truplu s'mano pred tiga Pravizhniga Rihterja ǀ Oh precletu im. ed. s taku molzhajnie ǀ katiri dershè vuk tiga pananiga Luter Martina, inu tiga prekletiga rod. ed. m Calvina ǀ sa volo te preklete rod. ed. ž faratarje ǀ oni preproſti ſò tvoj prekleti tož. ed. m dol. ſvit gor vſeli ǀ ſapuſtim moio prekleto tož. ed. ž dusho vſijm hudizhom ǀ vſe skusi taisto njegovo precleto tož. ed. ž peiſsem poje ǀ drugu jutru ta shegnana ſemla tu prekletu tož. ed. s truplu vun vershe ǀ ſa kateri greh bi nebily nikuli vejdli inu ſnali, kadar takorshni prekleti im. mn. m ludje, bi yh nebily vuzhili ǀ Inu cilu ſo bile preklete im. mn. ž te nerodovitne ǀ de namrezh te duſhe katere ſo nerodovitne, katere nemaio ſad dobriga S. djania de od G. Boga bodo preclete im. mn. ž ǀ prekleta im. mn. s vſta, de ſe ſmejſte podſtopit rezhi, de Chriſtus je en pregreshni zhlovik ǀ Ah kulikajn takorshnih prekletih rod. mn. Salamander ſe najde ǀ satorai vtopi v' morij teh ſolſs, inu grevinge te preklete tož. mn. m grehe
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
preklet deležnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
preklet1 prid./posam. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
preklet2 del. ♦ P: 36 (TC 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
preklet gl.
vrajčenski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
prekléti -kôlnem [kou̯nem] dov., prekolníte tudi prekôlnite; preklél; nam. preklèt in preklèt (ẹ́ ó) navadno z grobimi besedami, besednimi zvezami izrazitia) željo, da bi koga zadelo zlo, nesreča: starši so jo prekleli;
preklel ga je za vse, kar mu je hudega storil b) ekspr. sovraštvo, odpor: prekleti ves svet;
preklela je svojo usodo preklét -a -o
1. deležnik od prekleti: čutil se je prekletega / njegovo življenje je bilo pač prekleto
2. ekspr. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: zapri tisti prekleti računalnik; ta prekleta baba ga je spet preslepila / preklete karte; ko ne bi bilo te preklete pijače / kot psovka molči, hudič prekleti
3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: v tej prekleti vročini naj še dela; komaj ga je rešil iz te preklete zadrege / imeli so prekleto srečo / imel je pač to prekleto navado grdo, slabo; prisl.: prekleto se moti, če tako misli; ne bodi tako prekleto natančen / v členkovni rabi: prekleto, ali je res tako neumen; pohiti, prekleto, sicer bomo še zamudili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.