ravnodúšnost -i ž (ū)
stanje ravnodušnega človeka: njena ravnodušnost ob njegovi nesreči ga je bolela; nič jih ne spravi iz ravnodušnosti; za navidezno ravnodušnostjo se je skrivala radovednost / poslušala ga je s hladno ravnodušnostjo / ekspr. očitali so mu politično ravnodušnost
stanje ravnodušnega človeka: njena ravnodušnost ob njegovi nesreči ga je bolela; nič jih ne spravi iz ravnodušnosti; za navidezno ravnodušnostjo se je skrivala radovednost / poslušala ga je s hladno ravnodušnostjo / ekspr. očitali so mu politično ravnodušnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
ravnodúšnost -i ž
stanje človeka, ki nima, ne kaže zanimanja, navdušenosti za kaj
SINONIMI:
brezbrižnost, indiferentnost, redk. brezbrižje, knj.izroč. indiferentizem, knj.izroč. indolenca, star. malobrižnost, ekspr. malomarnost, knj.izroč. mirnodušje, knj.izroč. mirnodušnost, ekspr. mlačnost, knj.izroč. mrtvičnost, knj.izroč. nebrižnost, knj.izroč. nemar, knj.izroč. nonšalanca, knj.izroč. ravnodušje, knj.izroč. stoičnost, star. vnemarnost
GLEJ ŠE SINONIM: mir1
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024
ravnodúšnost, f. der Gleichmuth, M., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
ravnodúšen -šna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ú ȗ ú; ȗ; ú; ȗ) ~ človek; ravnodušen do koga/česa biti ~ ~ znancev; poud. Ni ~ ~ nje |Ljubi jo|; ravnodušen za koga/kaj biti ~ ~ težave drugih
ravnodúšnost -i ž, pojm. (ú; ȗ) spraviti koga iz ~i; poslušati z ~jo
ravnodúšnost -i ž, pojm. (ú; ȗ) spraviti koga iz ~i; poslušati z ~jo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.