redár -ja m (á) 1. pripadnik organa, ki z manj pooblastili kot policija skrbi za javni red in mir na območju (nekaterih) občin: uniformirani redarji;
delo redarjev;
pristojnosti, pooblastila redarjev;
usposabljanje redarjev;
policisti in redarji / ljubljanski redarji; mestni, občinski redar // pravn., do 1918 pripadnik organa, ki skrbi za javni red in mir sploh: redarji so tatove kmalu izsledili 2. kdor skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi, javnih površinah: redarji so skušali pomiriti množico;
spoštovati, upoštevati navodila redarjev;
redarji na parkirišču, smučišču;
redarji pri vhodu na prireditev / redar na prireditvi, pri pohodu
● zastar. redar je opazil požar nočni čuvaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
redár -ja m z -em člov. (á) ~ na prireditviredárka -e ž, člov. (á)redárjev -a -o (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
redár -ja
m1.
kdor skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
2.
kdor poklicno skrbi za red, varnost v kakem okolju![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
redár, -rja, m. der Polizeimann, C., nk.; — hs.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.