redár -ja m (á)
1. pripadnik organa, ki z manj pooblastili kot policija skrbi za javni red in mir na območju (nekaterih) občin: uniformirani redarji; delo redarjev; pristojnosti, pooblastila redarjev; usposabljanje redarjev; policisti in redarji / ljubljanski redarji; mestni, občinski redar
// pravn., do 1918 pripadnik organa, ki skrbi za javni red in mir sploh: redarji so tatove kmalu izsledili
2. kdor skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi, javnih površinah: redarji so skušali pomiriti množico; spoštovati, upoštevati navodila redarjev; redarji na parkirišču, smučišču; redarji pri vhodu na prireditev / redar na prireditvi, pri pohodu
● 
zastar. redar je opazil požar nočni čuvaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

redár -ja m z -em člov. (á) ~ na prireditvi
redárka -e ž, člov. (á)
redárjev -a -o (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

redár -ja m
1.
kdor skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvipojmovnik
SINONIMI:
2.
kdor poklicno skrbi za red, varnost v kakem okoljupojmovnik
SINONIMI:
ekspr. čuvaj, star. pazitelj, redk. paznik
GLEJ ŠE: čuvaj

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

redár, -rja, m. der Polizeimann, C., nk.; hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

Število zadetkov: 4