retórika -e ž (ọ́) 1. spretnost, znanje govorjenja, zlasti v javnosti, govorništvo: prevzela jih je njegova bleščeča retorika;
vaditi se v retoriki / študirati retoriko; pravila retorike 2. knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje, izražanje; leporečje: za njegove spise sta značilni gostobesednost in retorika;
govornik je zašel v patos in retoriko // govorjenje, izražanje sploh: taka retorika je bolj primerna za pravnika kot za pisatelja 3. do 1848 zadnji razred šestletne gimnazije: končati retoriko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
retórika -e ž, pojm. (ọ́) govorništvo; neobč. leporečje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
retórika -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024
retọ́rika -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
retōrika, f. govorništvo, die Rhetorik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
retorika ž retorika, govorništvo:
Retorica im. ed. vuzhj tu lepu govorjenje (III, 14) ← lat. rhētorica (ars) ← gr. ῥητορική (τέχνη) ‛retorika, govorništvo’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
retorika sam. ž ♦ P: 1 (TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
retórika -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.