Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ród1 -ú tudi -a m, daj., mest. ed. rôdu tudi ródu; mn. rodôvi (ọ̑)
1. skupnost ljudi, potomcev istega prednika: nadaljevati rod; tam živi zdaj drug rod; to je zdrav rod; začetnik rodu / z njim je rod izumrl on je bil zadnji član rodu
2. navadno s prilastkom stopnja sorodstva: potomci do petega rodu / rod po materini strani
// ljudje določene stopnje sorodstva: posledice so se pokazale že pri drugem rodu
3. značilnost glede na prednike
a) s sorodstvenega stališča: biti ponosen na svoj rod / pri vzreji živali je pomemben tudi rod
b) s socialnega stališča: pri ženitvi se ni oziral na dekletovo bogastvo in rod; materin kmečki rod / biti plemiškega rodu; biti po rodu kmet
c) s prilastkom z narodnostnega, krajevnega stališča: njegov dolenjski rod; biti ponosen na svoj slovenski rod / biti francoskega rodu / po rodu je Celjan, Slovenka, s Štajerskega
4. navadno s prilastkom ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore: mladi rod bo nadomestil prejšnjega; igralec starejšega rodu; mlajši rod pesnikov / novi gledališki, literarni rod / ti otroci so že četrti rod izseljencev; trije rodovi zdravnikov v rodbini
// ljudje istega časa: sedanji rod teh stvari ne pozna; rod, ki je doživel vojno
// čas, doba približno tridesetih let: razmere so se spremenile šele čez dva rodova / pog. to je bilo za en rod nazaj v prejšnjem rodu
5. vznes. narod: ljubiti svoj rod; bojevati se za dom in rod
6. nav. ekspr., s prilastkom ljudje: mlajši rod rad pleše; tam prebiva srečen rod
// z oslabljenim pomenom izraža celoto bitij, kot jo določa prilastek: človeški rod; ves gadji rod pika; ptičji rod se vrača z juga
7. voj. del armade glede na svojo oboroženost, opremo, dejavnost: v spopadih so sodelovali vsi rodovi; v kateri rod bo novinec dodeljen / rod vojske
8. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od družine: imenik rastlinskih rodov na slovenskem ozemlju; znaki rodu
● ekspr. rod za rodom hodi tja že dolgo hodijo ljudje tja; zastar. ti žarki so istega rodu kot oni iste vrste; star. trta že odganja in če ne bo toče, bo nekaj roda pridelka; star. še žival brani svoj rod mladiča, mladiče; ekspr. kip že dolge rodove stoji v veži zelo dolgo; iz roda v rod ekspr. kmet je bil iz roda v rod navezan na zemljo vedno; ljudske pesmi so se širile iz roda v rod starejši so te pesmi naučili mlajše; ekspr. obrt je prehajala v hiši od rodu do rodu od staršev so jo prevzemali otroci; ta bolezen je pri njih v rodu se pri potomcih pogosto pojavlja; star. biti (si) v rodu v sorodu; star. štajerski rod je rad vesel Štajerci; star. ženskega rodu ni maral žensk
♦ agr. rezati mladiko na rod tako, da se doseže zaželena rodnost; biol. nespolni nespolno se plodeča generacija pri rastlinah in živalih s prerodom, spolni rod spolno se plodeča generacija pri rastlinah in živalih s prerodom; meteor. rod oblakov oblaki podobne oblike na isti višini; rel. otroci Abrahamovega rodu Judje; zgod. rod skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki so v krvnem sorodstvu; prim. rodom
ród2 -a -o prid. (ọ̑ ọ́) nar.
1. nemasten, pust2: rodo meso / rodi žganci nezabeljeni
2. nerodoviten, slab: roda zemlja
● nar. kruh je bil preveč rod suh, trd; star. roda koža na rokah hrapava, raskava

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

rod.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
rodilnik
roditeljski

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ród -ú tudi ród -a m, prva oblika v daj., mest. ed. rôdu tudi ródu; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑ ȗ; ọ̑) človeški ~; gledališki ~; rastlinski ~; četrti ~ izseljencev; ~ vojske; biti plemiškega ~u; po ~u biti kmet, Slovenec; kmet. rezati mladiko na ~; knj. pog. To je bilo za en ~ nazaj v prejšnjem rodu; poud.: nadaljevati tradicijo iz ~a v ~ |iz generacije v generacijo|; Mlajši ~ rad pleše |mlajši ljudje|; vznes. ljubiti svoj ~ narod; star. biti (si) v ~u v sorodu
Mládi ród -ega -ú m, druga enota dalje rôdu tudi ródu -- rôdu tudi ródu -om stvar. i. (á ọ̑) |slovenska revija|
rod. okrajš. rodilnik

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

ród1 -ú m
1.
biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od družine
SINONIMI:
biol. genus, biol. poddružina
2.
zgod. skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki so v krvnem sorodstvupojmovnik
SINONIMI:
zgod. gens, zgod. gentilna skupnost, zgod. rodovna skupnost
3.
voj. del armade glede na oboroženost, opremo, dejavnostpojmovnik
SINONIMI:
voj. rod vojske
GLEJ ŠE SINONIM: generacija, izvor, koleno, narod, poreklo, pridelek, rodbina
GLEJ ŠE: po rojstvu, mlajši1, mlajši1, človeštvo
ród2 -a -o prid.
GLEJ SINONIM: nerodoviten, pust2, suh1, trd1

Slovar neglagolske vezljivosti

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ród-úsamostalnik moškega spola
  1. stopnja sorodstva
    • rod v kaj
    • , rod s čim
    • , rod pod čim, kje
  2. družbeni ali narodnostni vidik
    • rod iz česa, od kod, od kdaj
    • , rod s kom/čim
  3. navadno s prilastkom ljudje iste starosti
    • rod s kom/čim
    • , rod pred kom/čim

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ród Frazemi s sestavino ród:
Ábrahamov ród, Ádamov ród

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

rọ̑d -a in rodȗ m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

rọ̑d, rọ̑da (rodȃ), rodȗ, m. 1) die Geburt, die Abstammung; po rodu, der Geburt nach; kraljevega, visokega rodu biti; rodu sem iz Ribnice (gebürtig), Svet. (Rok.); — 2) die Verwandtschaft; r. po krvi (po očetu), die Blutsverwandtschaft, Cig., Jan., Cig. (T.); r. po mleku (po materi), Cig., Jan.; r. po preslici, die Cognaten, Cig. (T.); mrzli r., die entfernte, weite Verwandtschaft, Cig.; — v rodu smo si, wir sind verwandt; biti komu v ravnem, postranskem rodu, in gerader Linie, in der Seitenlinie mit jemandem verwandt sein, DZ.; biti komu rod, mit jemandem verwandt sein, Cig., Navr. (Let.); on je moj rod, er ist mein Verwandter, ogr.-C.; mrzel r. sva si, wir sind weit verwandt, C.; rod ima prednost pred drugimi, die Verwandten gehen andern voran, vzhŠt.; — 3) das Geschlecht; človeški r.; — 4) die Generation, das Menschenalter; dva roda, Jsvkr.; — 5) der Volksstamm: rod je iz mnogo sokrvnih rodbin, Jes.; — 6) die Gattung (genus), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.).
rǫ̑d 1., rǫ́da, adj. rauh, Mik.; roda polt, Z.; rodi lasje, gekraustes Haar, Levst. (Rok.); roda zemlja, Z.; rodo maslo (od premraza), harte, tolle Butter, Cig.; — rod človek, Z.; rod jezik, Z.; — roh, unbearbeitet, Cig., Jan., Kremp.-M.; — ungeschickt, plump: roda mlatilnica, Nov.; = pust, sperr: rodi žganci, Cig.; rod kruh, rodo meso, vzhŠt.; rodo tripo jesti, Npes.-Schein.; — ausgezehrt: roda njiva, Cig.
rod 2., adj. = roden, fruchtbar: slive so rode, Dol.-Cig.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ròd -a m
1. rod, sorodstvo: Vi pa rod odebráni KŠ 1754, 104; Jaſz ſzam korén i rod Dávidov KŠ 1771, 808; ki ſzo bili popovſzkoga roda KŠ 1771, 350; Roda Kriſztuſovoga naprej racsunanye KŠ 1771, 4; I da ſzte vi nyega roda KM 1783, 234; Da ſze 'ze vi nyega roda BKM 1789, 33; ino szi vszigdár 'snyegovoga roda Poglavára zbirali bodejo KOJ 1848, 7; rod pa nyegov ſto povej vö KŠ 1771, 366; Ár ſzinovje etoga ſzvejta ſzo ſzpametnejſi od ſzinouv ſzvetloſzti vu ſzvojem rodi KŠ 1771, 225
2. narod: poszlavci z-nemskoga roda rodjeni szo szamih nemski gvant noszili AI 1875, kaz. br. 1; Barnabás Levita, na rod gledoucs Czipriánecz KŠ 1771, 353

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

rod [rọ̑d] samostalnik moškega spola
  1. rod, rodovina
  2. rojstvo

PRIMERJAJ: rodovina

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

rod samostalnik moškega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

rod m, F20, bigeneris, dvoiga rodá; cognatio, narod, rúd, ṡhlahta; genus, -ris, ſorta, pleme, viṡha, ṡhara, ṡhlahta, rúd, ali ród, otroci; natalibus clarus, imenitniga rodá; posteritas, tá perhodni rúd; proles, -lis, deite, otrok, rood; stirps nobilis, ṡhlahtni rúd, ali ṡhlahta; unius nationis, eniga rodá

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

rod -a m rod: Vy ſte ta isvoleni Rod im. ed., tu Krajleusku Farſtvu ǀ na ſtebrah pak ſo ſtali Ceſſary tega zhaſtiga Roda rod. ed. ǀ shelj de bi leta skuſi vuzhenuſt zhaſt ſvojga rodà rod. ed. ratal ǀ Angeli ſo shirmali, branili, inu pomagali timu shlahtnimu Rodu daj. ed. ǀ Rimsku krajlevuſtvu je tebi danu, ter per tvojmu Rodu daj. ed. bò oſtalu ǀ G. Bug je bil sapovedal Beniaminau Rod tož. ed. pobiti ǀ Sakaj meinite, de Adam je bil is Paradisha pahnen, inu ſam ſebe s' ſvoim rodam or. ed. v' takorshne reve perpravil ǀ Dua Rodà im. dv., Gad, inu ruben gredò K'Mojſeſſu, ter ga taku proſſio ǀ je reſtalal na shterynaiſt Rodou rod. mn.

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

rod -a samostalnik moškega spola
rod -a samostalnik moškega spola

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

rod1 sam. m ♦ P: 19 (TE 1555, TT 1557, *P 1563, TPs 1566, KB 1566, KPo 1567, DJ 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
rod2 zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Farmacevtski terminološki slovar

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ród rodú m

Botanični terminološki slovar

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ród -ú m
típski ród -ega -ú m

Čebelarski terminološki slovar

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

čebélji ród -ega rodú m
odbráni čebélji ród -ega -ega rodú m

Geološki terminološki slovar

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ród -ú m

Gemološki terminološki slovar

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ród -a m

Slovenski lingvistični atlas 1

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

rod

Črnovrški dialekt

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

rod

Slovar bovškega govora

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

rod gl. sorta

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

rod ► ˈrȯːt ˈrȯda m
rod ► ˈrȯːt ˈrȯːda -ȯ prid.

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Kako se izgovorita samostalnika »tla« (rod. »tal«) in »del«

V zadnjem času sem že nekajkrat slišala v medijih, da so besedi, kot sta tal in del, izgovarjali kot [tau] in [deu], npr. delavci niso zaključili gradbenih deu in žoge ni pobral s tau. Je to pravilno?

Število zadetkov: 36