samó člen. (ọ̑)
I.
1. izraža omejenost na navedeno: zanj je pomembno samo delo; samo en dan je ni bilo; samo enkrat sem ga videl; ima samo mater; to ni samo njeno; ambulanta sprejema samo nujne primere / poznam jo samo na videz; samo tako boš dosegel, kar hočeš / v mislih ji je samo in edino on / samo zato ga ne mara, ker preveč govori; nesreča se je zgodila samo zato, ker niso bili previdni / elipt.: samo sreča, da pred vožnjo ni pil; samo trenutek, prosim; končali smo. Samo še to
// izraža popolno omejenost na navedeno dejanje: mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš; brez moči je bil in je lahko samo gledal, kako vse propada; samo igrala bi se; kako je tam, si lahko samo predstavljate / hotel je samo jesti in jesti
// navadno v zvezi s pa krepi nasprotje s prej povedanim: sin gara, hči pa samo lenari; starši so kupovali zemljo, otroci pa jo samo prodajajo
2. z velelnikom izraža spodbudo, poziv: samo ne izgubite živcev; samo nič ne jokaj; samo poglejte, kako je lepo / elipt.: samo mirno, brez strahu; samo na dan z besedo; samo noter, prosim; samo potrpljenje; samo tako naprej
// izraža grožnjo, svarilo: samo počakaj, te bom že ujel; samo poskusi, pa boš videl / elipt. spet si vse polil. Samo še enkrat
3. z vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje: samo kaj si bodo mislili o nas; samo kje bomo zdaj dobili zdravnika / elipt. rekel je, da pride. Samo kdaj
4. navadno v zvezi s če poudarja pogojenost: naj se igrajo, samo če ne bodo delali prevelikega hrupa; samo če si res pripravljen, se prijavi k izpitu; če samo sliši kaj o njem, se razburi / tam nekaj pomeniš samo, če imaš denar
5. elipt., v zvezi z da, če izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost: samo da ste zdravi; samo da se ji ni kaj zgodilo; da se samo more tako sprenevedati; samo če me ni izdal
// izraža ukaz, željo: samo da boš priden; samo da bi ga pregovoril; če bi se samo dalo kam skriti
II. v vezniški rabi
1. za izražanje nasprotja s prej povedanim: to ti lahko prodam, samo zate bo predrago; je priden delavec, samo izkušnje mu manjkajo / govori lepo, samo malo pretiho; vlaki prihajajo, samo z zamudo / elipt.: z vami grem, samo, ali je potrebno; lepo se sliši, samo, ali je res
// z nikalnico za izražanje izvzemanja: vsi vedo, samo ona ne; lahko da boš od koga izvedel, samo od mene ne; te mravlje so podobne našim, samo ne po velikosti; bodi prizanesljiv, samo ne preveč
// v zvezi samo da za omejevanje prej povedanega: na dopustu nam je bilo zelo lepo, samo da je bilo včasih prevroče; ne zmeni se, če drugi trpijo, samo da gre njemu dobro; takoj pridem, samo da se oblečem
2. navadno v zvezi ne samo – ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: dobil je ne samo smuči, ampak tudi drsalke; zame bi bila to ne samo sreča, ampak tudi čast; ni samo govoril, ampak tudi delal / ne prodaja samo hiše, ampak tudi vrt / uporabljali so orodje, in sicer ne samo leseno, temveč tudi kamnito in koščeno
3. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: samo prikaže se v javnosti, že pišejo o njej; samo sede, pa ga spet pokličejo / samo da opazi kaj sumljivega, že se umakne na varno
● 
ekspr. samo čakajo, da planejo po njem poudarja intenzivnost dejanja; ekspr. to je stanovanje, kot si ga lahko samo želiš izraža visoko pozitivno stopnjo, mero; ekspr. odličen delavec je, samo kaj, ko pa ni več zdrav izraža obžalovanje; pog. to sem rekel, storil samo tako brez določenega vzroka, namena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

Samo
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Sama samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
moško ime
domišljijski lik
IZGOVOR: [sámo], rodilnik [sáma]
BESEDOTVORJE: Samov
ZVEZE: gasilec Samo

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

Sámo -a, °-ta m, oseb. i. (ȃ)
Sámov -a -o, °-tov -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samó1 protiv. izvzem. vez. (ọ̑) vendar: Priden delavec je, ~ izkušnje mu manjkajo; Govori pravilno, ~ malo pretiho; Lepo se sliši, ~, ali je res; z nikalnico Bodi uvideven, ~ ne preveč

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samó2 podr. vez. (ọ̑) v časovnih odvisnikih |kakor hitro|: ~ prikaže se, že ji sledijo; ~ sede, pa ga spet pokličejo; ~ da opazi kaj sumljivega, že se umakne na varno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samó3 del prvega dela prir. stopnj. vez. ne samo — ampak/temveč tudi (ọ̑) Dobil je ne ~ smuči, ampak tudi drsalke; Zanj je bila to ne ~ sreča, temveč tudi čast

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samó4 člen. (ọ̑)
1. izvzem. Zanj je pomembno ~ delo; ~ en član; To ni ~ njeno; Nesreča se je zgodila ~ zato, ker niso bili previdni; poud. služba, ki si jo lahko ~ želiš |zelo dobra|; v zvezi s pa Oče gara, drugi pa ~ lenarijo
2. poudar.: ~ da ne izgubite volje |nikar ne|; ~ poglejte, kako je lepo |kar|; ~ še enkrat mi to stori |nikoli več mi tega ne stori|; z vpraš. zaim. ali prisl. ~ kaj si bodo mislili o nas; ~ kje bomo zdaj dobili zdravnika?; v zvezi s če Lahko se igrajo, ~ če ne bodo preveč glasni |vendar naj ne bodo preveč glasni|; ~ če si res pripravljen, se prijavi k izpitu; v zvezi z da, če ~ da se ji ni kaj zgodilo; ~ če me ni izdal; ~ da boš priden; Če bi se ~ dalo kam skriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samó1 vez.
1.
protivni vez. za izražanje izvzemanja
SINONIMI:
2.
v časovnih odvisnih stavkih, ekspr. za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku
SINONIMI:
ekspr. le

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024

samó2 člen.
1.
izvzem. člen. izraža omejenost na navedeno
SINONIMI:
le, sam1, zastar. izključljivo, publ. izključno, knj.izroč. zgolj
2.
čustv. člen., z velelnikom, ekspr. izraža spodbudo, poziv, svarilo
SINONIMI:
ekspr. le
3.
poudar. člen., z vprašalnim zaimkom ali prislovom, ekspr. poudarja ugibanje
SINONIMI:
ekspr. le
GLEJ ŠE SINONIM: kar, komaj2
GLEJ ŠE: enkrat

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024

samó Frazemi s sestavino samó:
glédati [samó] na svój žèp, glédati [samó] za svój žèp, samó beséde so kóga, samó preko môjega trúpla, [samó, le] vŕh ledéne gôre, skrbéti [samó] za svój žèp

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samọ̑, adv. allein, nur, lediglich, ausschließlich; samo zato, nur deshalb; ne samo — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; samo eden, nur ein einziger; — samo pojdi! habe keine Bedenken und geh! — samo če, wenn nur; samo če hoče; — samo da, nur (das ist zu bedenken, zu wünschen etc.), dass —; dobro se mi tukaj godi, samo da delati moram pridno; pojdemo vsi, samo da ne bi dež šel; — samo da, wenn nur; samo da ga vidim, že mi je laže pri srcu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

Sàmo -a m Samo: ino szlovenszki kráo Szamo nyim je tüdi Cseszko i Stajerszko vkrajpograbo KOJ 1848, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

sàmo prisl.
1. samo, izraža omejenost na navedeno: Szamo eden ali vtrojem je keipi TF 1715, 37; ino je ſzamo eden ſzreidbenik SM 1747, 35; Jeli je tak li ſzamo vnebéſzaj, Kriſztus KŠ 1754, 112; Szamo tebe, li jaſz seleim SM 1747, 90; I proſzili ſzo ga, da bi ſze li ſzamo doteknoli kraja gvanta nyegovoga KŠ 1771, 49; csi Krſztsenik ſzamo vu ſzrczi vörje KMK 1780, 4; Zná ſzamo li grejſiti BKM 1789, 13; dvê sztráni má, ali szamo edna sze viditi dá KAJ 1870, 9; Da v-Törszkom országi szamo törszke vöre cslovek orszacsko csészt dobih AI 1875, kaz. br. 3; Lasztivnoimé, stero sze prisztája szamo jedinszke oszobe AIN 1876, 10; Jež .. i ide samo po noči na lov AI 1878, 10; Vu ništeroj hiži je samo edna stanica BJ 1886, 7
2. v vezniški rabi, v zvezi nej samo – nego za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: kai ſzem ſze neili ſzamo, vu greihi popriel, nego i to zavezo preſztoupo SM 1747, 48; vſzáksi, nej li ſzamo za ſzébe, nego i eden za drügoga KŠ 1754, 154; za Kriſztuſa nej ſzamo vu nyem vörvati, nego i za nyega trpeti KŠ 1771, 539; naj nej ſzamo vu Vöri ſztálni, nego ſze ſzkrblivi nájdemo KM 1783, 11; Té Imenik lehko sztoji nejszamo pred nomenami, nego i pred pronomenami KOJ 1833, 119; je Magyare nej szamo zbio, nego i ednoga vojov vlouvo KOJ 1848, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo posamostaljeni pridevnik

PRIMERJAJ: sam

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

samo členek

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

samo sam.privatimſuſebnu, na ſamim, nikar pred drugimi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo prisl.F10, duntaxatſamu, ſuſebnu, vſai; leontophononen maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody; nedumne ſamu; non modone ſamu, nikár ṡdai; non solumne ſamu, nikár li; peninsula, -aeena deṡhela, ali enu meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy; sollùmſamu; synochus, sive contineskadar li ſamu v'zhlovéku kry od vrozhuſti kipy; tantumtoliku, ſamu, li, deli; tantummodoſamu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo člen. samo: vſe kar je semelskiga sanizhuie, inu ſamu tu Nebeſhku yshzhe ǀ shelite nikar li ſamu na semli, temuzh tudi v' Nebeſsah imeti eniga suestiga pomozhnika ǀ Samu tu veimo de vſi ſmo poklizani, ali cilu malu je teh isvolenih ǀ pravio, de ſamù presheshtu ie prepovedanu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo členek

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo1 [sámo] posam. ♦ P: 2 (TT 1557, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo2 vez. ♦ P: 1 (DB 1584-Reg3)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo3 čl. ♦ P: 12 (TT 1557, TR 1558, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, KPo 1567, DPa 1576, JPo 1578, TT 1581-82, TtPre 1588, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo4 predpona ♦ P: 1 (BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo5 [del besed. zveze] ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samoˈsȯmȯ prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

Ali je besedna zveza »izključno samo« smiselna?

Ali je besedna zveza izključno samo smiselna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

gasilec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
gasilca samostalnik moškega spola
poklic
domišljijski lik
IZGOVOR: [gasíləc], rodilnik [gasílca]
BESEDOTVORJE: gasilčev
ZVEZE: gasilec Samo

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

li1 člen. 1. le, samo: v'serzu ſauurashtvu ohrani, inu sadarshi, inu li s'ſamo beſsedo, nikar s'serza odpusti ǀ Nevesta ga li imenuje grosd, inu ne pravi ali je kiſsil, ali ſladak ǀ ſhtrauſ nemore letejti, temuzh li po semli hodi, inu s'peretnizamy ſi pomaga de hitrej tezhe ǀ sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete ǀ kakor de bi bila li 20. lejt ſtara ǀ jeſt tedaj shelim de bi Nem. Nem. shtimani bily nikar ly od ſamih ludy, ampak tudi od Angelou Nebeſhkih ǀ lete poſvejtne rezhy nej ſò li shleht, temuzh tudi enu nezh ǀ nikar lj sami tij domazhi, temuzh tudi letij s'unanij bi pershli ijh poshlushat 2. le, kar: Naj li ſdaj drugi Piſsary hualio kulikajn hozheio taiſte Firshte ǀ pustite li meni skarbejti, bode ushe buli kakor ſe troshtate da li vez. samo da: dvei, trij mile dalezh pojde, de li ſvojm greshnim shelom vſtreshe ǀ jest ſe boijm mojga Gospuda, sakaj je ſilnu oster, deli eden sdajzi nesturj, kar sapoveij prezi je tepen (I/1, 35) nikar li (samo) vez. ne samo: nikar li de je bil leua restargal, ampak tudi de venem boiu taushent Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil ǀ kaj ſi ti s'en karshenik, kateri nikar li nepodelijsh en piſilz kruha petlariom, temuzh s' hudo, inu gardo beſedo od hiſhe njemu ſlavu dash ǀ shelite nikar li ſamu na semli, temuzh tudi v' Nebeſsah imeti eniga suestiga pomozhnika

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

ne samó – àmpak tudi dvodelna vez. zv.
za širjenje, stopnjevanje prej povedanega
GLEJ ŠE SINONIM: ne le – ampak tudi

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024

nè samo – tèmveč tudi dvodelna vez. zv.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024

nikar2 vez. 1. (in) ne: letu je bilu li ena fabla nikar reſniza ǀ ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra, nikar te ribe Delphini, kakor Neptuna ǀ Boga niker ſami ſebe lubiti ǀ jeſt ſim taisti, Kateri ludy oſkerbim, inu negar Egypt ǀ ſo gvishnu tudi nekadaj shuline, inu pantofelne noſſili, ali nicar toku rogate, inu offertne, kakor sdaj yh noſſio 2. niti: poshle shabe, inu mijr nepuste nikar per miſi, nikar na posteli ǀ nemore nikar meni, nikar mojmu ſijnu Iesuſu dopasti ǀ Sakaj pustite tedaj pretezhi en dan, en teden, en meſsiz, inu cilu enu lejtu, de nikar li enkrat eno dobro, inu S. manungo nemate Boga zhastiti ǀ nikar hudizh, nikar svesde, ni tovarstuv ſamorio zhloveka v' greh perſiliti nikar li (samo) ne samo: danaſhna s: skriunost nar prezhudnishi nikar li meni ſamimu, temuzh tudi s: Chatolish Cerqui ǀ Sakaj cipreſ nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen oſtane ǀ zhloveka pak vbijesh nikar li s' oroshiam, ampak tudi s' jeſikam ǀ Ta ſveta molitva nikar li ſamu naſs rejshi od vſiga tiga hudiga, inu shkodliviga, temuzh tudi nam sproſsi vſe kar je dobru, inu nuznu nikar uže 1. vendar ne: S. Piſſmu pravi, de is rebra je ſiſidal sheno, nikar vshe kakor vy reskladate, ampak kakor Philippus Diez ǀ Nikar vshe de bi dusha Bug ratala, kakor nekatiri kezery ſo menili, ampak kakor S. Ambrosh je djal ǀ On ga je reshil, inu odkupil, nikar vshe s' slatam, ali ſrebram, ampak s' Sveto Reshno kryvio ǀ Na taisti ſtrashni ſodni dan, bo prishal ta Rihtar Nebeſhki na semlo, nikar vſke kakor ta parvi krat 2. kaj šele: nimamo ſamy sadoſti kruha sa nas, nikar vshe sa tulikajn lazhniga folka 3. ne samo: taku Bug bo tebe, kakor Ioſepha nikar vshe zhes Egijpt, temuzh v'Nebeſhku krajleustovu pousdignel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

sám2 -a -o zaim. samosti (ȃ á á)
1. Vsi so odšli, spet sem ~; pustiti otroka ~ega; Nesreča ne pride nikoli ~a; ~o se nič ne naredi
2. Otrok že ~ hodi; opraviti vse delo ~; ~ veš, kako je
3. Lasje se ji ~i kodrajo |ne da bi jih kdo kodral|

sám -ega m, člov. (ȃ á) ~ ni pil, zato ni maral pijancev; Pomagali so, čeprav tudi ~i nimajo dovolj hrane; ~emu ali ~ sebi naj pripiše, če bo kaj narobe; škoditi ~emu sebi; hvaliti ~ega ali ~ sebe; zmaga nad ~im seboj
sáma -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) Bila je nezadovoljna s ~o seboj; Je ~ svoja in ravna, kakor hoče samostojna, neodvisna
sámo -ega s, pojm. (á) Hiša stoji na ~em; na ~em govoriti z dekletom
sámost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

sam -a zaim. sam: en ſam im. ed. m deſſet Turkou premagal bò ǀ Edn kateri nikuli nej tabak nuzal, ſam im. ed. m duh je njemu ſuper ǀ taku Sam im. ed. m Bug govori ǀ Inu San im. ed. m G. Bug pravi ǀ En Sym im. ed. m Svm Iacobau Ioseph je bil od Boga isvolen. En Sam Moiſeſs, v'mej Madianitery je bil Bogu dopadezh ǀ kaj menishde ti ſama im. ed. ž ſi en Angel ǀ nej bil, ampak ſama im. ed. ž kuſt, inu Kosha ǀ Sama im. ed. ž Maria Diviza, inu S. Ioseph ſe ſo zhudili ǀ de ſi lih dellu ſamu im. ed. s, od ſebe je dobru ǀ eniga ſamiga rod. ed. m nepriatela ſe boijm ǀ David od Samiga rod. ed. m danashniga dneua pravi ǀ zhestrij cela leta li ene ſame rod. ed. ž caple vuode nej ſo hoteli tej ſuhi ſemli dati ǀ tam gori je bil Dohter Svetiga Piſſma ratal, od Same rod. ed. ž S. TROYZE poterien ǀ mene danaſs vabi premishlovati, inu od toiste ſamè rod. ed. ž govorit ǀ te toplize sverajo s'desne strani, ja ſi ſamiga rod. ed. s serza Chriſtuſa Iesuſa ǀ s'ſamiga rod. ed. s Boshiga della ǀ Katero gnado nej dal tej nepametni shivali, temuzh ſamimu daj. ed. m zhloveku ǀ ta prava lubesan ſe nemore najti per enimu ſamimu daj. ed. m ǀ po tem Samimu daj. ed. m Bogu sazhne taiti ſvoj greh ǀ Ta zhaſt, inu huala tebi ſami daj. ed. ž ſe ſpodobi, (ò Maria) presmadeſha pozheti ǀ de bi en ſam tož. ed. m tedn ob kruhu, inu vodi ſe imeli postiti ǀ Kadar bi en sam greh tož. ed. m ena greshna dusha sakrila ǀ mene ſamiga tož. ed. m ži. imash molit, inu bugat ǀ kakor de bi hotel Samiga tož. ed. m ži. Vſigamogozhiga Boga vdarit ǀ ne more leteti akuli eno ſamo tož. ed. ž peretnizo ima ǀ eno Samo tož. ed. ž uro v'Cerkvi klezhati ij nej mogozhe ǀ kadar enu ſamu tož. ed. s oku, ali en ſam perst vashiga teleſsa sgubite ǀ post enu cellu letu ob ſamem mest. ed. m kruhu, inu vodi ǀ venem Samem mest. ed. m je ſtrup ǀ veliko shaloſt je pozhutil na samim mest. ed. m ſpominam, de imà umreti ǀ v'ſamem mest. ed. m Ieruſalemi nikateru ſtatauſhent ludij je bilu ǀ veni ſami mest. ed. ž ſraizi bi me pokoppali ǀ s' ſamim or. ed. m pauzam vſakateriga zhloveka je okuli vergil, inu premagal ǀ nad letem Samim or. ed. m ſe imate reſveſſelit ǀ nej mogozhe s'ſamo or. ed. ž vero ſe isvelizhat ǀ S' enem ſamem or. ed. s Svetem obhailam ǀ s'eno ſamo or. ed. ž beſedo je stuaril vus volni ſvejt ǀ kadar sta ſama im. dv. m vukupaj morebite de molite S. Roshenkranz ǀ Pravio Ty Theologi, inu Vuzheniki de ſama im. dv. m dua pota ſe najdejo pruti Nebeſsom ǀ kadar ſamà im. dv. m ſta v' hishi bila ǀ ſama tož. dv. m dua vinerja je bila v' Tempel offrala ǀ ſami im. mn. m Angelzi ſe ſo zhudili ǀ Mashniki ſamij im. mn. m bodo lahku letu sturili ǀ jokajte ſe ſamij im. mn. m zhes ſebe ǀ ſte sami im. mn. m ſebi skodvali skuſi vashe hude greshne beſſede ǀ Samij im. mn. m ſo bilij s'shpotam oſtali ǀ sdaj ſamy im. mn. m nevemo kej ſmo ǀ ony Samy im. mn. m ſo ſmeli is slatih peharu pyti ǀ Vy pak ſamy im. mn. m/ž dobru vejste sakaj ste v'sakonski ſtan ſtopile ǀ ſame im. mn. ž ble vejſte vasho dolshnuſt, inu potrebo vashiga Kloshtra ǀ Ene same im. mn. ž shnable ſi odreshejo ǀ Pred tem gmain potupom ſamih rod. mn. oſſem perſon je bilu ohrainenih ǀ en krajlevi duor s' ſamijh rod. mn. diamantù, inu shlahtnih kamejnou ǀ Velik shrai do samyh rod. mn. nebes je bil prishal ǀ ſamem daj. mn. shenam je bil oblaſt dall, de bi is meſta shle ǀ Letu je govuril Chriſtus nikar li samem daj. mn. Judom, ampak tudi nam ǀ de bi hotel njegovimu shivotu trij ſame tož. mn. m dnij odlog dati ǀ Vy grèſte v'Cerku vno, inu letu gledat; ſame tož. mn. ž ſebe kasat; druge ſodit, inu opraulat ǀ v' ſamih mest. mn. nebeſſih ſamorio s' Svetim Petram rezhi ǀ v'ſameh mest. mn. tedaj tuojh S. Rokah pozhitik najde ǀ David nej ſi ſamimi or. mn. vsheſſami boshio beſſedo poshlushal sam s samo on z njo v dvoje: je ſposnal de je neuarnu ſam im. ed. m s' ſamò or. ed. ž prebivat sama s samim ona z njim v dvoje: ure, inu ure uaſsuje ſama im. ed. ž s'ſamim or. ed. m ǀ ſame im. mn. ž s'ſamimy or. mn. dolgu zhaſsa ſtati pres greshiti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

sámo.. prvi del podr. zlož. (ȃ) sámodisciplína, sámohranílka, sámopostréžba, sámolepílen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo.. prvi del podr. zlož. samobít, samomòr, samostálnik; samodêjen, samostójen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo... ali sámo... prvi del zloženk (ȃ)
1. nanašajoč se na sam, lasten: samokritika, samoljuben, samopostrežba, samoupravljanje, samozadovoljstvo, samozaložba
2. nanašajoč se na sam od sebe, sam po sebi: samodejaven, samolepilen, samoumeven, samovnetljiv, samovžig, samozadosten

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo četert gl. samočetrt ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo četerti gl. samočetrti ♦ P: 1 (TL 1561)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samó da podr. vez. zv. (ọ̑) izvzem. Na dopustu nam je bilo lepo, ~ ~ je bilo včasih prevroče; Takoj pridem, ~ ~ se oblečem; sorazmer. ~ ~ opazi kaj sumljivega, že se umakne na varno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samó da vez. zv.
GLEJ SINONIM: ko1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024

samo drug gl. samodrug ♦ P: 1 (BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo hvalo [or. ed.] gl. samahvala ♦ P: 1 (TL 1561)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo na sebi [samọ̑ na sébi] prislovna zveza

ločeno, posebej

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo osem gl. samoosem ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo osmi gl. samoosmi ♦ P: 5 (TC 1550, TO 1564, TC 1575, TT 1577, TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo petsto [samọ̑ petstọ̑] števniška zveza

petstoti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo pravičar gl. samopravičar ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo sedemdeset gl. samosedemdeset ♦ P: 1 (DB 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo sto [samọ̑ stọ̑] števniška zveza

stoti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo sto gl. samosto ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo stu gl. samosto ♦ P: 3 (TC 1575, TT 1581-82, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo stu gl. samosto itd. ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo stukrat gl. samostokrat ♦ P: 3 (TC 1575, TT 1581-82, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo šedeset gl. samošestdeset ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo šestdeset gl. samošestdeset ♦ P: 1 (TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo šestdeset krat gl. samošestdesetkrat ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo šterti gl. samoštrti ♦ P: 1 (BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo tretji gl. samotretji ♦ P: 1 (BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo trideset gl. samotrideset ♦ P: 3 (TT 1557, TT 1581-82, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo trideseti krat gl. samotridesetikrat ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

samo trideset krat gl. samotridesetkrat ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

Sopomenskost in zamenljivost členkov »samo« in »le«

Primer: Uporabi samo belo moko za testo. Zanima me, kdaj uporabljamo samo in kdaj le. Po SSKJ-u sta besedi enakovredni, vendar mi kljub temu vsake toliko časa lektorji popravljajo besedico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

Uporaba zveze »le-ta« oz. samo »ta«

Zanima me, če obstaja pravilo, kdaj se lahko uporabi zaimek le-ta, kdaj pa je tisti le odveč in je dovolj zgolj ta. Mogoče tudi, kdaj je nujno uporabiti zvezo le-ta? Npr.: Včeraj smo pili sok, le-ta/ta mi je bil všeč.

Bi lahko v tem primeru zamenjali tudi s slednji? In še en primer:

Pravljice berem redno otrokom, le-teh/teh se nikoli ne naveličajo.

Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

Število zadetkov: 64