sámoumévnost -i ž (ȃ-ẹ́)
značilnost samoumevnega: niso bili prepričani o samoumevnosti njegovih izhodišč
// knjiž. kar je razumljivo, umevno sámo po sebi: tako načelo je bilo takrat samoumevnost; svobodo zahtevajo ti narodi kot samoumevnost / darilo je sprejela z mirno samoumevnostjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

sámouméven -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȃẹ́; ȃẹ́ ȃẹ̑ ȃẹ́; ȃẹ́) ~ odgovor
sámoumévno -ega s, pojm. (ȃẹ́) storiti kaj ~ega
sámoumévnost -i ž, pojm. (ȃẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.