sesálec -lca [səsau̯ca in sesau̯ca tudi səsalca in sesalca] m (ȃ) 1. žival, ki v mladosti sesa: proučevati sesalce;
značilnosti sesalcev
♦ zool. sesalci toplokrvne, z dlako pokrite živali, katerih samice imajo mlečne žleze in navadno kotijo žive mladiče, Mammalia; nižji, višji sesalci 2. električni aparat za sesanje prahu: vključiti sesalec / sesalec za prah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
sesálec1 -lca [sə in se u̯c] m s -em živ. (ȃ) nižji, višji ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
sesálec2 -lca [sə in se] m s -em (ȃ) sesalnik: ~ za prah
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
sesálec -lca
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024
sesȃlec – glej sesáti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
sesálec -lca m
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
sesavec samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.