sovrážnost -i ž (ā) 1. sovražen odnos, sovražno čustvo: kazati sovražnost v besedah in dejanjih;
sovražnost do tujca / nenavadna sovražnost do življenja 2. mn., publ. vojaške operacije, oboroženi spopadi: ustaviti, začeti sovražnosti;
sporazum o prekinitvi sovražnosti med državama / izbruh sovražnosti nenadna sprememba prikritega nasprotovanja v odkrit spopad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
sovrážnost, f. die Feindlichkeit, die Feindseligkeit.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
sovražnost samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
sovražnost ž, malevolentia, -ae, ſovraṡhnoſt, nepriatelnoſt, hudovolnoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
sovrážen -žna -o; -ejši -a -e (á; ȃ; á; ȃ) ~ človek; poud. ~ oblak |grozeč, nevaren|; Njegovo vedenje je ~o; sovražen do koga/česa ~ ~ tujcev; sovražen komu/čemu novim idejam ~ človek; biti ~ tujcemsovrážni -a -o (á; ȃ) zavrniti ~e silesovrážnost -i ž, pojm. (á; ȃ) kazati ~; števn., publ. ustaviti ~i (vojaške) operacije, (oborožene) spopade
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.