Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
tovarišíca -e ž (í) 1. ženska v razmerju do druge osebe, s katero kaj skupaj dela: izbrati tovariše in tovarišice za odpravo;
tovarišica pri igri // ženska v razmerju do moškega, s katerim živi v življenjski skupnosti: našel si je dobro tovarišico / življenjska tovarišica // ženska v razmerju do druge osebe, s katero je kje skupaj sploh: svoji tovarišici je zašepetala nekaj na uho; tovarišica v sobi 2. ženska v razmerju do druge osebe, ki pripada isti skupnosti, ima isti poklic, položaj: poklicne tovarišice je niso podprle;
obrniti se na tovariše in tovarišice v stranki / ekspr. čebela z brenčanjem privablja tovarišice druge čebele3. ženska v razmerju do druge osebe, s katero se prijateljsko druži: njene tovarišice malo vedo o življenju;
šla je s tovarišico na ples 4. nekdaj naslov za odraslo žensko: na sestanek je prišlo le nekaj tovarišic;
predstaviti neznane tovarišice / kot nagovor tovarišice in tovariši, začenjam sejo; kot pristavek k imenu, poklicu: tovarišica profesor(ica); tovarišica ravnateljica 5. šol. žarg., v socializmu učiteljica, profesorica: dobiti ob polletju novo tovarišico;
tovarišica za slovenščino
♦ etn. dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki; družica
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
továriš -a m s -em člov. (ȃ) ~i iz otroških let; zakonski ~; poud. Knjiga mu je edini ~ |Branje knjig ga edino zadovoljuje|; šol. žarg. učitelj, profesor
tovarišíca -e ž, člov. (í) ~e pri igri; življenjska ~; šol. žarg. učiteljica, profesorica; nardp. družica
továrišev -a -o (ȃ)
tovarišíčin -a -o (ȋ)
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
Slovar neglagolske vezljivosti
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
tovarišíca-esamostalnik ženskega spolaženska v prijateljskem razmerju do druge osebe
- tovarišica za kaj
- , tovarišica v čem, kje, kdaj
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
tovarišíca, f. 1) die Gefährtin, die Genossin; — 2) die Kranzjungfer, Goriš.-C., BlKr.-Let.
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
tovarišica (tovaršica) samostalnik ženskega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
tovarišica ž, F3, compotrix, ena v'pytjú tovarſhiza, pyanka; pronuba, -ae, druṡhiza, neveiſte tovarſhiza; socia, -ae, druṡhe, tovarſhiza/ tovariſhiza
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
tovarišica -e ž 1. tovarišica, tj. vrstnica po položaju, dejavnosti ali starosti, družabnica: de bi tovarshiza im. ed. teh Svetnikou ratala ǀ grè h' poſteli ſvoje tovarshize rod. ed. ǀ Pride v' Zerku, ſede doli, sazhne s' tovarsham, ali s' tovarshizo or. ed. pod cello pridigo sgovariat, inu quantat ǀ Oſtanite s' Bugam moje tovarshize im. mn. ǀ kaj bomo rekli od S. Vrſhule, inu nje Tovarshiz rod. mn. enajst taushent Diviz ǀ nemore veſſeleishi zaitinge ſvojm tovarshizam daj. mn. perneſti ǀ roshenkranz v'rokah dershala, inu s'taistim ſe je iegrala, ſvoie tovarshize tož. mn. motila 2. izbranka, zakonska žena: Bug vam bo dal eno touarshizo tož. ed., ali tovarsha, s'katero bote mogli na tem ſvejti potroshtani shiveti → tovariš
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
tovarišica ► tȯvarėˈšiːca -e ž
Število zadetkov: 10