umoríti -ím dov., umóril (ī í) 1. povzročiti smrt človeka, zlasti namerno: hotela ga je umoriti;
popotnika so oropali in umorili;
umoriti koga z nožem, s strupom;
otroka je umorila že ob rojstvu;
skrivaj, zahrbtno umoriti / ekspr. bolezen je umorila precej ljudi 2. ekspr. povzročiti izgubo česa duševnega: vse veselje, voljo ji je umoril
● ekspr. žalostna novica bi jo umorila zelo prizadelaumorjèn -êna -o:
ponoči je bil nekdo umorjen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
umoríti -ím dov. umóril -íla, nam. umorít/umorìt; drugo gl. moriti (í/ȋ í) koga/kaj ~ popotnika; poud. ~ kmetu voljo do dela |vzeti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
umoríti -ím
dov.koga povzročiti smrt človeka, zlasti namernoSINONIMI:
evfem. spraviti na drugi svet, evfem. spraviti na oni svet, ekspr. spraviti s poti, evfem. spraviti s sveta
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024
umoríti -ím
dovršni glagol,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti1.
kdo/kaj smrtno pokončati koga/kaj
Napadalec je potnika /nasilno/ umoril (z nožem).
2.
čustvenostno kdo/kaj narediti koga/kaj telesno in duševno nemočn-o/-ega
Preganjanje ga je /čisto/ umorilo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024
umorīti – glej morīti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
umoríti, -ím, vb. pf. ermorden, tödten; u. se, sich tödten; — unwirksam machen: u. strup, kislino, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
umorìti -ím dov. umoriti, ubiti: Péta: Ne umori ABC 1725, A4a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
umoriti (v'moriti) dov., F
10,
abnecare, vbyti, okuli parneſti,
vmoriti;
carnificare, ẛhkvartati, groẛovitu
vmoriti, ali reẛmeſſariti;
exanimare, preſtraſhiti,
v'moriti, ṡaduſhiti;
interficere, vbyti,
v'moriti;
lethum sibi parare manu, ſam ſebe
vmoriti, ſebi s'svojo rokó ſmert ſturiti;
morbus actus, ena hitra boléṡan, katera hitru
vmory, ali jenîa;
mortifer, -a, -um, tú kar
vmory;
necare, vmoriti, ṡaklati, vbiti;
occidere, vbiti,
vmoriti;
perimere, vbyti,
vmoriti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
umoriti -im dov. umoriti, ubiti:
Abraham je hotel ſvojga Synu Iſaka umorit nedol. ǀ onij ſo ga ſaurashili, inu vmorit nedol. sheleli ǀ hozheo Christusa vumorit nedol. ǀ Iosepha, bratje ſo hoteli s'lakotjo vmoriti nedol. ǀ s'taistim strupom is Katerim je hotela mosha vumoriti nedol. ǀ ſo ijh pregajnali, martrali, inu v'morit nedol. sheleli ǀ Niega vednu ſo pregainali, inu umorit namen. ijskali ǀ yszhe pres urshoha Dauida vmorit namen. ǀ ti tuojo dusho umorish 2. ed. ǀ s' ſvojo ſapo zhloveka umorj 3. ed. ǀ zhlovek lahku ſam ſebe umori 3. ed. ǀ shentovaine tuoio dusho vumorij 3. ed. ǀ reslushta, inu oskruni; oshivij, inu vumorj 3. ed. ǀ vezhkrat ſe sgodi, de edn ſe v' mori 3. ed. s' ſtrupam ǀ gnui teh grehou ſe sbera, dokler to dusho vmorj 3. ed., inu v' paku pokoppà ǀ de mras po ſimi nas neumorj +3. ed. ǀ tedaj pridite, inu naj ga vmorimo 1. mn., inu v'eno jamo vershemo ǀ my yh shiher tepemo, ſekamo, deremo, s'nogami po nyh hodimo, vumorimo 1. mn. ǀ yh vmorite 2. mn., v'tem kir kry, inu blagu shnyh slezhete ǀ Arzati ijh veliku vezh vmorè 3. mn., Kakor osdravio ǀ ſam ſebe s'ſtrupam je bil umuril del. ed. m ǀ vejm de bi ſam ſebe vmuril del. ed. m ǀ zhudu, de Mojſſes nej krajla s'ſvojo zhudno palzo udaril, inu umoril del. ed. m ǀ Gdu je bil s'takarshno groſovitno ſmertio Nicanoro vumoril del. ed. m ǀ ſtrup, katiri bo vmoril del. ed. m tvojo vbogo dusho ǀ Arzat ga je bil vumuril del. ed. m ǀ ſaul, je bil ſam ſebe prebodel, inu vumurii del. ed. m ǀ ſvoio sheno s' ſtrupam je bil umiril del. ed. m ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla, inu umorila del. ed. ž ǀ ſama ſebe je bila vmorila del. ed. ž ǀ kadar tu ſlanu morje je bilu potopilu, inu umorilu del. ed. s Faraona ǀ Mosh sazhne sheno proſsit, de bi otroka vmorila del. dv. m, inu de bi ſe shnim spishali ǀ de bi Judje tebe umorili del. mn. m ǀ inu hitrei njega vmorili del. mn. m ǀ mojga lubiga otrozhizha ſo tudi na mojm naruzheiu vumorili del. mn. m ǀ Aydij dvajſeti taushent otrozhizhu ſo vmurilij del. mn. m ǀ Sò ſvit dershali, koku bi Ieſuſa pregnanu vjeli, inu vmurili del. mn. m ǀ variga de te reve, inu boleſni ga nebodò umorile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
umoriti dovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
umoriti gl. vmoriti ♦ P: 2 (TC 1555, TR 1558)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
umoriti gl. vmoriti itd. ♦ P: 2 (TT 1557, TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
umoriti
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
umoriti se ► xˈmoːrt se xˈmȯrin se dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
vmoriti glagolPRIMERJAJ: vmorjen, vmorječ
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.