úpati -am nedov. (ȗ) 1. biti v duševnem stanju, ko se vidi možnost za rešitev iz težkega položaja: dolgo časa je upal, nazadnje je obupal;
dokler bo upal, bo vzdržal // biti v duševnem stanju, ko se zaželeno kaže mogoče, dosegljivo: upal je, da se bo vrnil; niso več upali, da ga bodo našli živega / upati na dobro plačilo, na boljše stanovanje; upati na pomoč, uspeh, star. pomoči, uspeha; upati v srečen potek česa, v rešitev / star. upal je doživeti, da jih bo videl / od prihodnosti je malo upal pričakoval2. z odvisnim ali glavnim stavkom izraža nepopolno prepričanost o čem zaželenem: stanje se izboljšuje, tako da upam na ozdravljenje;
upam, da bomo še prišli na vlak;
upamo, da bodo opomini zalegli;
upajmo, da tega še ne ve;
on je, upamo, že na varnem // izraža zaželenost uresničitve: upam, da si boste premislili; upamo, da bo sezona uspešna / kot vljudnostna fraza upam, da ne boste preveč hudi, če vas malo zmotim; upamo, da vas z obiskom ne nadlegujemo // ekspr. izraža nujnost uresničitve česa glede na okoliščine: upam, da si stvar premislil; vi ste, upamo, to že preštudirali, saj imate knjigo že dolgo 3. v členkovni rabi izraža pritrditev s pridržkom: bodo prišli? Upamo;
bo ostal? Upam da / to ve vsak otrok. Upam 4. star. dati na upanje: rajši mu ga je podaril, kot da bi mu ga upal;
krčmar mu ni hotel več upati
● star. temu človeku ni upati zaupati; ni upati na izboljšanje vremena izboljšanja vremena skoraj gotovo ne bo; upati na koga, v koga zanašati se na njegovo pomoč; dokler živimo, upamo úpati si in úpati se tudi úpati z nedoločnikom
1. biti dovolj pogumen za kako dejanje: ni si upal plavati čez zaliv; upa si odpoditi žival; upa si mu odgovarjati; elipt. ni si upal v sobo upal iti / kot podkrepitev upam si trditi, da se motite; kot grožnja pridi gor, če si upaš
2. izraža, da kdo stori kaj kljub neprimernosti, neupravičenosti ali nevarnosti: ne upamo si vas motiti pri počitku; ekspr.: kdo bi si upal dvomiti o tem; kako si upate ponavljati moje besede
● ta otrok je predrzen, pri nas si vse upa stori dosti neprimernega
3. izraža možnost uresničitve dejanja glede na zmožnost, sposobnost: lepe in bogate si ni upal dobiti; ni si upal tekmovati z njim; ekspr. to ni nič, upam si nesti dvakrat toliko
upáje zastar.:
čakali so, upaje na tujo pomoč
upajóč -a -e:
klical je, upajoč, da ga bodo slišali; upajoč na pomoč, so se hrabro borili; upajoče ženske
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
úpati -am nedov. -ajóč, -áje; úpanje (ȗ)
1. na kaj ~ ~ pomoč prijatelja |zanašati se na njegovo pomoč|; ~ ~ ozdravljenje; upati v kaj ~ ~ rešitev; star. upati komu kaj ~ sorodniku denar posoditi; Temu človeku ni ~ zaupati; knj. pog., z nedoločnikom Ali ~aš skočiti tako daleč si upaš, se upaš; Dokler bo upal, bo zdržal
2. On je, ~amo, že na varnem; ~am, da si boste premislili; Bo ostal? -Upam, da boúpati si -am si (ȗ) kaj On si ~a vse; ~ ~ plavati čez zaliv; ~am ~ nesti dvakrat toliko |sposoben, zmožen sem|; Pridi gor, če si ~ašúpati se -am se (ȗ) ~ ~ plavati čez zaliv; Pridi gor, če se ~aš |izraža izziv|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
úpati -am
nedov.na kaj/v kaj z odvisnikom, kadar ni vezljivostnega določila biti v duševnem stanju, pri katerem se zaželeno kaže mogoče, dosegljivoSINONIMI:
knj.izroč. gojiti nade,
knj.izroč. gojiti upanje,
knj.izroč. gojiti upe,
knj.izroč. izražati upanje v kaj,
knj.izroč. nadejati se,
neknj. pog. troštati se SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
úpati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol1.
kdo/kaj biti v duševnem stanju, ko se še vidi možnost za rešitev iz težkega položaja
Dolgo časa je /brez posebnih utemeljitev/ upal, nazadnje je obupal.
2.
kdo/kaj želeno možno usmerjati v/na kaj
/Z veliko entuziazma upa v/na ozdravitev.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
upati je sestavina izrazov
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȗpati – glej ȗp
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȗpati, -am, vb. impf. 1) hoffen, erwarten; u. zdravja, Met.-Mik.; — seine Hoffnung auf jemanden setzen, vertrauen; u. na Boga, v Boga; — 2) trauen: u. komu, čemu; — u. si, sich trauen, sich getrauen; (nav. u. se); on si (se) ni upal besedice izpregovoriti; (tudi brez "si"): ne upam iti po noči, C.; — 3) u. komu kaj, jemandem etwas creditieren; — 4) u. se v kom = u. v koga, ogr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
upati [ȗpati ȗpam]
nedovršni glagolupati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
upati (vupati) glagolPRIMERJAJ: upajoč, upan
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
upati nedov., F
2,
sperabilis, -le, kar ſe more eden troṡhtati, ali
vupati ṡadobiti;
sperare, vupati;
prim. neupati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
upati -am dvovid. upati, zaupati:
zhlovek samore verovat, vpat nedol., lubit, inu ſe spokorit ǀ rad inu volnu muvupash +2. ed. taistu ſeknu, kateru vshe polovizo moli ſo ſnejdili upati si/se 1. upati si:
s'kusi lepoto Sidoniterskih shenn, ſi vupam 1. ed. tudi Antona premagat ǀ Vna, ſe huali de vſaketeri Goſpody ſi uppa 3. ed. kuhat ǀ letu je enu ſvetu mejstu od ſamiga G: Boga posvèzhenu, satorai ſi nevupam +1. ed. letukaj s'mojo veliko drushbo prebivat ǀ sa volo moje velike bolesni, inu slabuſti ſi neupam +1. ed. kjekaj priti ǀ jeſt ſi nevpam +1. ed. h' temu hudobnimu Saurashniku tvojga Svetiga Imena pojti, sakaj on bo mene per prizhi vbil ǀ Hodi tedaj ti verna dusha po tem poti te lubesni, katira ſi neupash +2. ed. hodit po tem kryvavem poti te pokure ǀ nihdar vezh ſe nevupa +3. ed. pred tuoio hisho priti ǀ s'pohleunosti ſi nevupaio +3. mn. v'letu S. Rèshnu Telu pogledat ǀ Taiſti katiri ſi neupaio +3. mn. sa volo nyh slabe nature skuſi krishe, terpleine ǀ try dny ſi nej vpal del. ed. m s' hishe pojti ǀ Vni reuni s'boshjm shlakom vudarjen ſe nej vupal del. ed. m Christuſa proſsit ǀ obedn ſi nej vppal spet pod letu meſtu priti 2. moči:
v' kambro ſvoih shazu ga pele, inu oblaſt da, de nej vſame kulikajn ſi upa 3. ed. neſt ǀ ſa tiga volo hudizh ſe pofliſſa shene na ſvoj tall perpravit, de potle one druge ſapeleio, katere ſam hudizh ſi neupa +3. ed. ſapelat ǀ Ah koku zartliua je ratala ta Navesta! de ſi nevupa +3. ed. s'postele gori vſtati, inu supet ſe oblèzhi ǀ vij ſi vppate 2. mn. pres greha vrre, inu vrre vaſsovati, ſmejati, pleſsati … Terbej tedaj, de ſi vezh vppate 2. mn., kakor svetniki ǀ de ſi lih vſy Dohtary okuli njega hodio, inu osdravit ſe pofliſſaio, vener od ſmerti reshit ſe ga neupaio +3. mn. ǀ poprej bi ſi jeſt upal del. ed. m ſvejſde na Nebeſsyh sishteti, kakor zhuda od S. Antona doperneſſene
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
upati nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
upati (vupati) glag. nedov. ♦ P: 35 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, TkM 1579, DC 1579, BTa 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603); (vpati/upati/vupati) glag. nedov. ♦ P: 1 (*P 1563); (vpati/upati) glag. nedov. ♦ P: 1 (JPo 1578); (vpati) glag. nedov. ♦ P: 1 (DB 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
upati
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
upati gl. troštati se
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
upati ► ˈvüːpat dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Raba zaimka ob glagolih »pustiti« in »upati«
Zanima me pravilna raba zaimka v naslednjih primerih: »Ne pustiš miblizu« ali »Ne pustiš me blizu« in »Kdo si upa upreti« ali »Kdo seupa upreti«.
Že vnaprej hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
úpati se -am se
nedov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
upati se (vupati se) glagolPRIMERJAJ: upan
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
upati se nedov., confore, spero confore, ſe vupam de ſe bo ẛgodilu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
upati se (vupati se) glag. nedov. ♦ P: 3 (TT 1557, DB 1584, TPo 1595); (vpati se) glag. nedov. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
úpati si -am
nedov.kaj biti dovolj pogumen za kako dejanjeSINONIMI:
upati se,
ekspr. dovoliti si,
ekspr. dovoljevati si,
ekspr. drzniti si,
zastar. osmeliti se,
zastar. podstopiti se,
zastar. postopiti se,
ekspr. predrzniti se,
ekspr. privoščiti si,
zastar. usoditi se,
zastar. usojati se SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
úpati si -am si
in úpati se -am se
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol,
v pomožniški vlogi1.
kdo/kaj izražati odločnost za kako dejanje kljub možni neprimernosti, neupravičenosti ali nevarnosti in glede na okoliščinske zmožnosti in sposobnosti sploh Na starost si je upal beračiti. ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
úpati si Frazemi s sestavino úpati si:
úpati si v lêvje žrêlo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
upati si (vupati si) glag. nedov. ♦ P: 2 (KPo 1567, TPo 1595); (vpati si) glag. nedov. ♦ P: 1 (*P 1563)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
upati si gl. vagati
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vagati se glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.