Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

urár -ja m (á)
kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem, izdelovanjem ur: nesti uro k urarju; izučiti se za urarja

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

urár -ja m z -em člov. (á)
urárka -e ž, člov. (á)
urárjev -a -o (á)

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

urár – glej ūra

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ȗrar, -rja, m. der Uhrmacher.

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

urar samostalnik moškega spola
uredelnik samostalnik moškega spola

Terminološki slovar uporabne umetnosti

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

urár -ja m

Črnovrški dialekt

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

urar gl. urmohar

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

urar gl. urmohar
Število zadetkov: 9