velikodúšen -šna -o prid.(ū ȗ) ki stori komu kaj dobrega, zaželenega, čeprav mu tega glede na položaj, pretekle odnose ni treba storiti: velikodušen človek;
biti velikodušen do koga / velikodušna ponudba / velikodušen podpornik velikodúšno prisl.:
velikodušno odpuščati napake
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
velikodúšen -šna -o; -ejši -a -e (ú ȗ ú; ȗ; ú; ȗ) ~ človek; biti zelo ~; velikodušen do koga biti ~ ~ nasprotnikavelikodúšnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
velikodúšen -šna -o
prid. ki stori komu kaj dobrega, zaželenega, čeprav mu tega glede na položaj, pretekle odnose ni treba storiti SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
velikodúšən, -šna, adj. großmüthig, Mur., Cig., Jan., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
velikodǜšen -šna -o prid. velikodušen: Tecsász, ka sze je eta velikodüsna ponüdba notriterjala KOJ 1848, 118
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.