vléčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vleko ali vlečenje: vlečna moč motorja / vlečna ladja; vlečna žival; vlečno vozilo / vlečna veriga
♦ avt. vlečna služba služba, ki skrbi za odvoz poškodovanih in pokvarjenih vozil; gastr. vlečno testo testo iz moke, vode in malo maščobe, ki se da zelo tanko razvaljati in razvleči; rib. vlečna mreža mreža, ki se razpeta vleče po morskem dnu; teh. vlečna sila; vlečna vrv; žel. vlečna služba služba, ki skrbi za vleko vlakov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
vléčen1 -a -o (ẹ̑)vléčeni -a -o (ẹ̑) ~o testovléčenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
vléčen2 -čna -o (ẹ̑)vléčni -a -o (ẹ̑) ~a verigavléčnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
vlẹ̑čen – glej vlẹ́či
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
vlẹ́čən, -čna, adj. 1) Zug-: vlẹ̑čni maček, der Zuganker, Cig.; — 2) = vlečan, Jan. (H.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
vlečen deležnikPRIMERJAJ: vleči, vleči se
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
vlečen del., F
10,
aes ductile, ta
vleizheni kuffer;
aurum retum, vlézhenu ẛlatú;
ductus, -us, pelanîe,
vleizhen, kován;
interductus, -us, s'perjom
vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanîe, de ſe ima molzhati, inu odahniti;
prolatatus, -a, -um, na daile
vleizhen;
prolatus, -a, -um, naprei perneſſen, na daile
vleizhen;
raptatus, -a, -um, vleizhen;
retractus, -a, -um, naṡai
vleizhen;
subductus, -a, -um, podvlézhen, ali ṡpodai
vlézhen;
tractus, -a, -um, potegnîen,
vleizhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
vlečen del. ♦ P: 5 (TT 1577, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588, TPo 1595); (ulečen) del. ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
vléči vléčem nedov., vléci vlécite in vlecíte; vlékel vlékla (ẹ́) 1. s silo, usmerjeno proti sebia) povzročati premikanje česa za seboj, k sebi: ena lokomotiva vleče, druga potiska;
vol vleče plug;
konj dobro vleče / z avtomobilom vleči prikolico / vleči plezalca navzgor b) z določenim namenom delovati na kaj: otrok vleče mater za krilo;
vleči vrv zvonca 2. s silo, usmerjeno proti sebi, premikati kaj tako, da se stalno dotika podlage: lažje zavoje je nosil, težje pa vlekel / za seboj je vlekel dolgo ogrinjalo 3. premikati kaj po površini: vleči čopič po platnu / vlekel je s prstom po mizi in pisal črko t 4. s črtanjem delati: vleči črto od pike do pike 5. spravljati kaj iz česa, s česa, navadno s silo: vleči trsko iz prsta;
vleči zamašek iz steklenice;
vleči prt z mize / ekspr. vlekel je stvari iz torbe jemal6. s prislovnim določilom s sunkovitimi gibi spravljati kaj na drugo mesto, v drug položaj: vleči zavese narazen;
vlekel si je kapuco na glavo / ekspr. vleči obleko nase hitro se oblačiti / kot opozorilo na vratih vleci 7. z delovanjem sil v nasprotnih smereh povzročati, da kaj dosežea) večjo, največjo dolžino: vleči gumijasto cev b) večjo, največjo površino: vleči tkanino / vleči testo 8. ekspr. s težavo nositi: prijela je kovček in ostalo prtljago in vse skupaj vlekla v sobo // z oslabljenim pomenom, s prislovnim določilom izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga; nositi: kaj vse vleče na počitnice: medveda, punčko, pajaca 9. navadno z močnimi vdihi zajemati in spravljati vase: vleči dim iz cigarete / vleči cigareto, cigaro, pipo / ekspr. vleči sapo vase globoko vdihavati10. ekspr. sesati: mladič je zadovoljen vlekel / vleči dudo 11. ekspr. piti (alkoholne pijače): steklenica je šla iz rok v roke in vsak je dolgo vlekel / pog. rad ga vleče 12. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega območja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi; pihati: hladno vleče;
zunaj precej vleče / ves dan je vlekel veter / zapri vrata, pod noge mi vleče čutim hlad, premikanje hladnega zraka okrog nog13. odvajati dim: ko so prvič zakurili, dimnik ni vlekel;
peč je le začela vleči 14. nav. ekspr. povzročati, da traja kaj dalj časa: poročanje o dogodku je zelo vlekel / godbeniki so nekoliko vlekli prepočasi igrali15. ekspr., s prislovnim določilom spravljati koga kam, navadno brez njegove privolitve: vlekel je otroka z igrišča v hišo / navezanost na dom ga vleče stran; nekaj me je vleklo k potoku / brezoseb. zelo ga vleče v planine / ni postal pravnik, srce ga je vleklo h glasbi 16. ekspr. zavajati v zmoto, varati: zdaj me boš še ti vlekel;
pošteno ga je vlekel 17. ekspr. vzbujati pri kom zanimanje: grad vleče turiste;
morsko dno ga najbolj vleče // vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: tako branje me vleče 18. pog. dobivati, prejemati: za to delo vleče lepo plačo / pri sodelovanju vleče dobiček 19. ekspr., v zvezi z na imeti zelo majhno mero lastnosti, ki jo izraža dopolnilo: papir vleče na rumeno;
vino vleče na kislo 20. ekspr. težko živeti, prebijati se: kako živite? Vlečemo;
nekako še vlečemo 21. metal. s spravljanjem skozi votlico zmanjševati presek: vleči palico, žico / vleči aluminij, jeklo
● ekspr. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter razmere so se spremenile; ekspr. vsako besedo so morali vleči iz njega ker je bil molčeč, so ga morali vsako stvar posebej vprašati; ekspr. spet vleče nekdanje doživljaje na dan se jih spominja, pripoveduje o njih; ekspr. dreto vleči smrčati; ekspr. vleči harmoniko igrati na harmoniko; star. vleči koga skozi zobe, po zobeh opravljati, obrekovati; ekspr. vleči koga za nos varati ga; pog. ker se ne moremo dogovoriti, kdo naj gre, bomo vlekli listke žrebali z listki; ekspr. komaj vleče noge za seboj od utrujenosti, slabosti zelo težko hodi; ekspr. nihče te ne bo za lase vlekel tja te spravljal proti tvoji volji, zelo silil; star. nezrelo sadje vleče usta skupaj povzroča trpek okus; ekspr. vleči vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. od jutra do noči je vlekel žago žagal; ekspr. vleči na uho, ušesa prisluškovati; ekspr. eni vlečejo za tri, drugi postopajo brez dela zelo delajo, se trudijo; ekspr. v teh krajih vlečejo po dolenjsko govorijo, izgovarjajo; pog. motor dobro vleče deluje; preg. besede mičejo, zgledi vlečejo
♦ etn. vleči ploh šega, da mora tisti, zlasti dekle, ki se je nameraval poročiti, a se ni, na pepelnično sredo vleči ploh skozi vas; obrt. šiv vleče povzroča gubanje tkaninevléči se
1. zaradi gostosti, lepljivosti pri vlivanju, raztegovanju oblikovati se v nitasto, trakasto plast: med, sirup se vleče; stopljen sir se vleče; vleči se kot testo
2. s prislovnim določilom premikati se, stalno dotikaje se podlage: obleka se je vlekla za njo; vajeti so se vlekle po tleh
3. ekspr., navadno s prislovnim določilom počasi se premikati, navadno v daljši vrsti: po cesti so se vlekli vozovi / od juga se vlečejo oblaki
4. ekspr., navadno s prislovnim določilom s težavo hoditi: konj se je klecaje vlekel čez potok / počasi se je vlekel v svojo sobo
5. ekspr. biti, obstajati, navadno v obliki črte: razpoka se vleče čez vso steno; pot se vleče navkreber
6. ekspr. po dolgem se razprostirati: vas se vleče ob vznožju gorovja
7. ekspr. trajati, potekati, navadno dalj časa: bolezen se je vlekla; priprave za izdajo časopisa so se vlekle pol leta / dan se je zelo vlekel je počasi mineval
8. ekspr. zavzemati se, posredovati: na sestankih se vedno vleče za delavce / vleče se za denar, kot da mu gre za življenje
● kaj se vlečeš kot megla počasi, leno hodiš; ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vse pesnikovo delo se pojavlja kot bistveni sestavni del
vlekóč -a -e:
otrok uhaja naprej, vlekoč mamo za roko
vléčen -a -o:
vlečeno vozilo / vlečena žica; vlečeno jeklo; vlečeno testo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
vlečni pridevnik
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.