zaničljív -a -o prid.(ī í) 1. ki izraža zaničevanje: zaničljiv glas, izraz, pogled, vzdih;
odgovoril mu je z zaničljivim smehom / zaničljiva beseda / zaničljiv pomen vzdevkov 2. ki zaničuje: bili so prijazni in prav nič zaničljivi zaničljívo prisl.:
zaničljivo govoriti o čem; zaničljivo pogledati koga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
zaničljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ pogled; ~a besedazaničljívost -i ž, pojm. (í) pogledati koga z ~jo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
zaničljív -a -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024
zaničljīv – glej nȉč
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
zaničljìv, -íva, adj. 1) geringschätzig; zaničljivo koga pogledati, jemandem einen verächtlichen Blick zuwerfen; — hoffärtig: niso nič zaničljivi in visoki, LjZv.; — 2) verachtungswürdig, Cig.; nichtswürdig, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
zaničljiv [zaničljív]
pridevnikzaničljiv, prezirljiv
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
zaničljiv pridevnikPRIMERJAJ: zaničljivo
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zaničljiv
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.