bón -a m (ọ̑) dokument, ki daje imetniku pravico, da dobi denar ali blago: unovčiti bon;
kupiti blago na bone;
del izkupička je dobil v bonih;
boni in živilske nakaznice;
bencinski boni;
bon za kosilo v obratni menzi;
boni za nakup industrijskih izdelkov;
bon v vrednosti tisoč dinarjev
♦ fin. blagajniški bon začasno potrdilo o prejemu denarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.