voščíti1 in vóščiti -im dov. in nedov. (ī ọ́) 
  1. 1. izraziti komu dobre želje ob prazniku: tudi sosedje so prišli voščit; voščiti za rojstni dan, god; voščiti za praznik(e); pismeno, ustno voščiti
    // izraziti komu željo, navadno z določeno frazo, da bi bil deležen česa dobrega: voščiti srečno novo leto; voščiti komu vse najboljše / voščiti dobro jutro, dober večer / dober dan voščim, je rekel / voščiti komu lepo nedeljo, srečno pot želeti; dober tek voščim
  2. 2. star. privoščiti: voščiti komu uspeh / takega trpljenja še sovražniku ne voščim / voščiti komu prijazno besedo
    ●     ekspr. on je zmeraj pripravljen komu z nožem, s sekiro dobro jutro voščiti koga grobo napasti, glasno ošteti; ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda; ekspr. najbolje je, da si voščimo zbogom, sicer se bomo še sprli da se poslovimo, razidemo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

voščíti2 in vóščiti -im nedov. (ī ọ́) mazati, premazovati z voskom: voščiti dreto, papir, parket / voščiti sir potapljati ga v vosek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Število zadetkov: 2