Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jéž1 -a m (ẹ̄) 1. majhna gozdna žival s kratkimi nogami in z bodicami po zgornjem delu telesa: jež piha, teka, se zvije v klobčič
● ostriči si lase na ježa zelo na kratko, tako da stojijo pokonci; ostriči se na krtačo// torta v obliki ježa: nabosti ježa z mandeljni 2. navadno v zvezi morski jež majhna morska žival z bodicami, podobna kepi; morski ježek: odstraniti morske ježe s kopališča 3. grad. težek valj s stožčastimi izboklinami za tlačenje zemlje: utrjevati napeljane plasti z ježi
♦ voj. štirikraka ovira iz betona ali železa, ki se uporablja proti oklopnim vozilom
jéž2 prisl. (ẹ̑) star. jahaje, jahajoč: z lova se je vračal jež / vojska gre po cesti peš in jež
Število zadetkov: 2