žámet -a m (á) 1. tkanina s ščetkasto površino na eni strani: tkati žamet;
oguljen žamet;
hlače, krilo iz žameta;
naslanjač, prevlečen z žametom / rebrasti žamet / ekspr. biti oblečen v žamet v žametno oblačilo2. ekspr., s prilastkom žameten videz, lesk, otip: žamet lilij;
beli žamet rok / žamet oči // blagoglasnost in rahla zamolklost: žamet glasu
● preg. pamet je boljša kot žamet boljše je biti pameten kot pa bogat
♦ tekst. svileni žamet s svileno osnovo in bombažnim votkom; trg. usnjati žamet žametu podobna močna bombažna ali volnena tkanina; deftin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.