bìk bíka m (ȉ í) 1. odrasel samec goveda: rediti bika;
gnati kravo k biku;
plemenski bik;
pobesnel bik;
rjove ko bik;
močen ko bik;
pog. gleda ko zaboden bik, kakor bik v nova vrata zelo neumno ali začudeno;
to ga draži kot rdeča ruta bika zelo
● pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. ne bodi se z bikom! ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom
♦ zool. moškatni bik govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus2. kdor je rojen v astrološkem znamenju bika: za bike je značilna trmoglavost;
kozorog, oven, škorpijon in bik
● rojen je v znamenju bika v času od 21. aprila do 21. maja
♦ astron. Bik drugo ozvezdje živalskega kroga3. ekspr. zelo močen in orjaški moški: ta bik vzdigne, kolikor hočeš;
kako je močen in plečat, pravi bik // slabš. neumen, omejen, zabit človek: bik neumni! dopovej tem bikom, če moreš!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.