rokáv -a m (á) 1. del oblačila, ki obdaja posamezno roko: zašiti, zavihati rokav;
obrisati si čelo ob rokav, v rokav, z rokavom;
vtakniti roko v rokav;
potegnila, pog. pocukala ga je za rokav in mu pomežiknila;
levi rokav;
prekratki rokavi;
rokav je na komolcu raztrgan;
rokavi obleke, pri obleki;
dolžina rokava / dolgi ki segajo do zapestja, kratki ki segajo približno do polovice nadlakti, tričetrtinski rokavi ki segajo do komolcev ali približno do polovice podlakti; kimono rokavi široki, krojeni skupaj z zgornjim delom v obliki črke T
● ekspr. zasukati, zavihati (si) rokave z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati; ekspr. letnice je kar iz rokava stresal znal jih je povedati, našteti zelo hitro, brez premišljanja; govori, kakor bi iz rokava stresal hitro, gladko2. stranska struga (reke): reka ima več rokavov;
rokavi Mure / glavni, stranski rokav / mestece ob rečnem rokavu
♦ geogr. morski rokav; mrtvi rokav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.