upòr -ôra m (ȍ ó) 1. glagolnik od upreti se, upirati se: zlomiti otrokov upor / ekspr. v njem se je porodil upor 2. dejavnost, s katero se kdo upre, upira: upor izbruhne, se izjalovi, zajame vso deželo;
organizirati, streti, voditi upor;
knjiž. netiti upor;
ekspr. potlačiti, zadušiti, zasejati upor;
pozivati, ekspr. zapeljevati k uporu;
sodelovati v uporu;
krajevni upori;
vojaški upor;
upor proti okupatorju;
upor na ladji;
žarišče upora / dvigniti se v upor
♦ zgod. kmečki upori do odprave tlačanstva upori kmetov proti fevdalcem zaradi povečanja zlasti denarnih dajatev; boji kmetov za osvoboditev izpod tlačanstva3. kar mora premagovati telo pri premikanju v tekočini, plinu ali tekočina, plin pri premikanju v ceveh: upor se poveča, zmanjša;
izračunati upor;
premagovati vodni, zračni upor;
upor plina 4. fiz., teh., navadno v zvezi električni upor lastnost snovi, da se upira prevajanju električnega toka: izmeriti električni upor tuljave;
žica z velikim uporom;
enota električnega upora / ohmski upor zaradi katerega električna priprava, naprava oddaja toploto5. elektr. predmet, pri katerem se izkorišča predvsem njegova električna upornost: izdelovati upore;
vstaviti upor;
vezava uporov;
upori in tuljave / drsni upor z drsnikom za spreminjanje električne upornosti; grelni upor ki pri prehodu električnega toka oddaja toploto za gretje; odvodni upor med vodniki in zemljo za odvajanje statične elektrike; plastni upor katerega upornost tvori tanka plast prevodne snovi na izolirnem materialu; spremenljivi upor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.