urán -a m (ȃ)
kem. težka radioaktivna kovina sive barve, element U: rudnik urana; uporaba urana za gorivo jedrskih elektrarn / naravni uran; osiromašeni uran ki nastaja zlasti kot stranski produkt pri izdelavi obogatenega urana in vsebuje manj v nuklearne namene uporabnega izotopa kot naravni uran
♦ fiz. uran 235 izotop urana z atomsko maso 235; metal. obogateni uran ki vsebuje okoli 90 odstotkov v nuklearne namene uporabnega izotopa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.