a vez. toda, pa, a: akoſze opitajo, a ni edne piknyicze neodgovorio TF 1715, 4; á ti ſzi pa Goſzpodne za greisnikov volio tvoiga [sina] na ſzveit poſzlal SM 1747, 60; vragé razdreſzeli, A angyele razveſzeli KŠ 1754, 258; dneſz jeſzte, a vütro ſze pa vpécs vr'ze KŠ 1771, 20; A gizdáve zvisávcze, On krouto odüri BKM 1789, 13; a ki pa 's nyega nebode pio SIZ 1807, 6; A gizdáve zvisávcze vkastigo posztávi BRM 1823, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

ába m neskl. oče: kricsécsega Abba KŠ 1754, 154; Abba, Ocsa KŠ 1771, 148

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Àbadon -a m Abadon: ſteroga imé je 'Zidovſzki Abaddon KŠ 1771, 783

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

ábas -a m opat: Asztrika Szvéto-martinszkoga Abbasa odprávi k-rimszkomi Pápi Szilvesztri KOJ 1848, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

abc -a [abecé] m abeceda: Trí papíre szem z-abcôv Precsteo KAJ 1870, 23

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

abecedárium -a m abecednik: Abecedarium Szlowenszko ABC 1725, Ala

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

abecéski -a -o prid. abeceden, abecedarski: Vucsiteo zvün réda v-Ábéczéſzki knigaj SIZ 1807, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Ábel -a tudi Ábeo -ela m Abel: Abel ABC 1725, A3a; Kajn Ábela KŠ 1754, 55; Prikázao je Bougi i Abeo dári KM 1796, 8; pravicsen Ábeo KM 1796, 8; záto ſzo Ábela dári bili prijétni Bougi KM 1796, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Ábelov -a -o prid. Abelov: Ábelova krv je za zadomescsávanye kricsala KM 1796, 9; I csészt tvoja – szlü'zba Ábelova KAJ 1848, 217

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Àbia -a m Abija: Roboám je pa poroudo Abia, Abia je pa poroudo Aſa KŠ 1771, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Àbiašov -a -o prid. Abijev: zréda Abiáſovoga KŠ 1771, 161

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Àbiud -a m Abiud: Abiud je pa poroudo Eliákima KŠ 1771, 5; Zorobábel je poroudo Abiuda KŠ 1771, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Àbjatar -a m Abijatar: za vrejmena Abjatára KŠ 1771, 108

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Ábraham -a m Abraham: Abrahám ABC 1725, A3a; je ſzlü'zo Ádam, Ábrahám KŠ 1754, 9b; ár Abrahám ne vej náſz KŠ 1754, 150; Abrahám je poroudo I'záka KŠ 1771, 4; da je Boug mogao Abraháma zbolvansztva zvati KŠ 1754, 11a; od Abraháma KŠ 1771, 5; Boug Abrahama KM 1783, 8; Boug Abrahama BRM 1823, 2; zbüditi ſzini Abrahámi KŠ 1771, 9; je on gucſo Abrahámi BKM 1789, 17; Abrahámi je obecsao ocso mámo Abraháma KŠ 1771, 9; doli ſzi ſzédejo z Abrahámom KŠ 1771, 25

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Ábrahamov -a -o prid. Abrahamov: Boug Abrahámov KŠ 1771, 141; Abrahámovo ſzemen ſzmo KŠ 1754, 293; Abrahámova jákoſzt BKM 1789, 7; Abrahámovoga pokolejnya KŠ 1771, 3; v-Abrahámovom krili KŠ 1754, 142

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Àbšalom -a m Absolon: gda je bê'zao pred Absalomom TA 1848, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Àbšolonov -a -o prid. Absolonov: Ábsolonova lepota KM 1783, 97

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Ádam -a m Adam: ocza naſſega Ádama TF 1715, 19; ſztári Ádam TF 1715, 33; je ſzlü'zo Ádam KŠ 1754, 9b; Ádami i Ejvi KŠ 1771, 440

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Ádamov -a -o prid. Adamov: Ádamovo dejte, doszta de ti ſztrahá KM 1783, 284; Ádamovo dejte vszáko more mrejti KOJ 1845, 131; vſzega Ádamovoga pokolejnya KŠ 1754, 114; Od Ádamovoga ſziná KM 1796, 9; Po Ádamovom ſzpadáji KŠ 1754, 251; Od Ádamovi drügi Oſztánkov KM 1796, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

ádjektivum -a m adjektiv: kak i v-táksi adjectivumai, steri szo KOJ 1833, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

adjutórium -a m adjutorium: Nedelni Adjutorium BKM 1789, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

adomáš -a m pitje po delu, napitnica: Kíkoli bode pio z-etoga ádomása SIZ 1807, 6; kíkoli dvá pinta ádomássa ſzmej ſzpiti SIZ 1807, 18; ádomás etak naj gori nakloni SIZ 1807, 5; prineſzli ſzmo dvá pinta na ádomás SIZ 1807, 5; Boug dáj vnogo táksi ádomásov piti SIZ 1807, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Adriánci -nec m mn. Adrianci, kraj v Prekmurju: Adriánci (od Sz. Adriana Mántrnika tak ozváni) KOJ 1845, 71

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

adriánski -a -o prid. jadranski: na Adriánſzkom mourji KŠ 1771, 425

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

ádvenski tudi ádventski -a -o prid. adventen: na IV. Advenſzko Nedelo KŠ 1771, 599; Ádvenſzka Peſzen KM 1783, 229; Advenszki hymnuske BKM 1789, 1; Advenszke peszmi BKM 1789, 6; Adventszke peszmi BRM 1823, 1, V; Adventszke peszmi KAJ 1848, V

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Aétius -a m Aetij: junácski Aetius nyemi zoucsi sztáne KOJ 1848, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Áfrika -e ž Afrika: v Afriko odplavali KŠ 1771, A6a

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

afrikánski -a -o prid. afriški: živé po püščavaj afrikanski AI 1878, 18

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Ágar ž neskl. Hagara: ſtera je Agar KŠ 1771, 566

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Agéjta -e ž Agata: Sz. Agejtha KM 1783, 95

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

ágnec -a m jagnje: ino Ágnecz Vüzenſzki, ſzkim ſzo 'ziveli KŠ 1754, 185; i pripravili ſzo te ágnecz vüzenſzki KŠ 1771, 88; gda bi ágnecza vüzenſzkoga klali KŠ 1771, 146; ágnyeczi KM 1796, 61; Zaká jôcses, máli ágnec KAJ 1870, 101; pren. ti ſzi on Agnecz Bosi, ki odimles toga ſzveita grehe SM 1747, 59; Ar te Agnecz, ſteri je naſzreidi SM 1747, 31; vnebéſza Na gostüvanye Ágnecza KŠ 1754, 259; od Ágnecza Kriſztusa KŠ 1754, 123; zvajoucsi Kriſztusa za ágnecza KŠ 1771, 762; Ágnyecz Bo'si, ki odjímles KM 1783, 10; Kriſztus ágnecz Bo'zi BKM 1789, 133

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

ágnecov -a -o prid. jagnjetov: obejlili ſzo gvant ſzvoj vu Ágneczvoj krvi KŠ 1771, 780; pren. bodete popejvali Moj'zesovo i Ágneczovo peſzen BKM 1789, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

ágnečec -a m jagenjček: Ágnecsec KAJ 1870, 101

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Ágneš ž neskl. Neža: Sz. Agnes KM 1783, 95

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

agoštánski -a -o prid. avgsburški: nikaj neznajoucsi od Agosztanszke vere KOJ (1914), 133

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Ágošton -a m Avguštin: Ágoſton Doctor KŠ 1754, 65; Ágoſton Doktor KŠ 1771, 725; Szvéti Ágoſton KM 1783, 94

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Águstič -a m Agustič, prekmurski pisatelj: Agustich Imre AI 1875, AIN 1876, l; Agustich Imre AI 1878, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

àh medm. ah: Ino ah kako jáko krouto TF 1715, 7; Ah ti Goſzpodne ABC 1725, A8a; Ah ſzteim SM 1747, 72; Ah kak hitro KŠ 1754, 242; Ah! ka nám je ſztebom KŠ 1771, 177; Ah kak ti morem KM 1783, 6; Ah! – te bi nam i blá'zensztva 'zelênye Szopilo KAJ 1848, 7; Ah da bi sze ti neverni v grob zmetali TA 1848, 8; Ah! – csi vucsitel tô vára KAJ 1870

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

àhah medm. ahaha: i právijo: ahah, ahah TA 1848, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

ahaínski -a -o prid. ahajski: Ár ſze je dopadnolo Maczedonſzkim i Achainſzkim KŠ 1771, 483

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Ahája -e ž Ahaja: Gda bi pa Galion nameſztnik bio v-Acháii KŠ 1771, 398; je potom z-Achaje Conſtantinus zapovedao prineſzti KŠ 1771, 159

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Aház -a m Ahaz: je poroudo Acháza KŠ 1771, 5; je pá gucsao Goſzpoud Acházi KŠ 1771, 816

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Ahím -a m Ahim: Achim je pa poroudo KŠ 1771, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

àj medm. ah: Aj tak bojdi KŠ 1754, 262; Aj Jôžek BJ 1886, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

àja medm. ne, nikakor: Jeli nevernoſzt nyihova Bo'zo vernoſzt na nikoj ſzprávi? Aja KŠ 1771, 452; Oſztánemo vgrejhi? Aja KŠ 1771, 458

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

ájati -am nedov. ajati, spančkati: Aj-ja. -Sto aj-ja? .. ajjaj ajjaj dejte moje KOJ 1845, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Akèldama -e ž Hakeldama: ſze nyiva ona zové po laſztivnom nyihovom jeziki Akeldama KŠ 1771, 343

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

àko vez. ako, če: Poſtui Ocza ino Mater, ako ſchés dugo ſiv biti TF 1715, 14; Teili i Dussi daie hráno, ako na nyé glih ſzmertne opadneio kastige SM 1747, 87; Ako gli on nikaj neima KŠ 1754, 263; csi bi ga najsli, ako je gli nej dalecs KŠ 1771, 396; Ako nyega 'zelejte BKM 1789, 11; Ako vi vszi merjéte BKM 1789, 10; Ako tejlo nevoule trpi SŠ 1796, 154; ako ne vö́rjete, hodte glédat SIZ 1807, 18

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

akóuv -a m vedro, mera za vino, 56 1: akouv KOJ 1833, 149; moremo akôv nücati AI 1875, br. 1, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Ákvila -e m Akvila: 'Zidova po iméni Akvilo KŠ 1771, 397

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Akviléja -e ž Oglej: v Aquileji KŠ 1771, 102

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

alabàštrom -a m alabaster: je alabaſtrom drágoga mazala mejla KŠ 1771, 87

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Albánija -e ž Albanija: Bosnia i Albánia AI 1875, kaz. br. 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

áldov -a m
1. žrtev, dar: táksi áldov dopádne Bougi KŠ 1754, 52; ſzmilenoſzt ſcsém i nej áldov KŠ 1771, 29; gorécsi ftiſani áldovov KŠ 1771, 142
2. dar, daritev: neduſne ſzmerti Aldov SM 1747, 61; Primi gori za áldov KM 1783, 5; nyegove áldove KM 1796, 8; nyegove áldove KM 1796, 8; Neszémo áldov pobo'znoszti KAJ 1848, 8; Áldüjte áldove pravicze TA 1848, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

áldüvanje -a s
1. žrtvovanje: csiniti áldüvanya KŠ 1771, 417; tou aldüvanye KM 1783, 243; Ár ſzi priso na áldüványe BKM 1789, 205
2. darovanje: Áldüvanye KMS 1780, 52

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

aldüvàti -ǘjem nedov. darovati, žrtvovati: te iſzte áldove cse ſztoukrát áldüje KŠ 1771, 688; tebi aldüjem moj Boug KM 1783, 3
aldüvajóuči tudi aldüjóuči -a -e darujoč, žrtvujoč: ſzam ſzebe áldüvajoucsi KŠ 1771, 683; poſzujhni milosztivno âldüvajoucsega Redovnika molitve KM 1783, 108; Áldüjoucs BKM 1789, 86
áldüvani -a -o darovan, žrtvovan: nedú'zno áldüvan KAJ 1848, 117; Od bolvanom áldüvani pa známo KŠ 1771, 504; Ocsi Nebeſzkomi aldüvani KMK 1780, 108

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Aleksánder -dra m Aleksander: ocso Alexandra KŠ 1771, 152

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Aleksàndria -e ž Aleksandrija: v-Alexandrio KŠ 1771, 101

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Aleksandriánec -nca m Aleksandrijec: zſzpráviſcsa Alexandriánczov KŠ 1771, 357; Sz. Marko je vcſio, i ravnao Alexandriáncze KM 1796, 132

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

aleksandriánski -a -o prid. aleksandrijski: ládjo Alexandriánſzko KŠ 1771, 424

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Aleksandrínuš -a m Aleksandrinec: Klemens Alexandrinus KŠ 1771, 158

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

alelúja medm. aleluja: ſzo rekli: álleluja KŠ 1771, 801; Alleluja, vcſini: Hválte Bogá BKM 1789, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

álfa ž neskl. alfa: ja ſzam Alfa i Omega KŠ 1771, 768

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Alféuš -a m Alfej: je bio Alféus KŠ 1771, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Alféušov -a -o Alfejev: ſzin Alfeuſov KŠ 1771, 31

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

ali vez.
1. ali: skoulniki eden ali dvá kraiczara dati TF 1715, 4; Nouvi Zákon ali Testamentom KŠ 1771, Ala; ka bi vörvali ali je piſzano ali nej KMK 1780, 4; Csi ogen, ali vojszka, vzeme BKM 1789, 10; csi obetesá, ali 'saloſzt ga obide SIZ 1807, 5; haszek, ali diko KOJ 1833, VII; privoli ali nê AI 1875, kaz. br. 2; szo obrázki ali znamênya glásza KAJ 1870, 7
2. toda: Ali oh jai ino jai! TF 1715, 3; Ali náz obarui od vſzega hüdoga ABC 1725, A4b; Ali jaſz neznam Goſzpodne moih grehov velikoucse SM 1747, 68; Ali dönok tiszto je to právo vadlüvanye KŠ 1754, 10b; je mr’u, ali je trétyi dén je gori ſztano KŠ 1771, 3; Angyelje volo májo, ali tejla nemajo KMK 1780, 9; Zdaj me 'se denejo v-grob moj, Ali na drügom ſzvejti SŠ 1796, 4; Ali mogocse bode sto pitao BRM 1823, II; ali oni szo ga preovládali KOJ 1848, 8; ali naszkoroma eden boj zacsno AI 1875, kaz. br. 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

alkorán -a m koran: Amurát pa na Alkorán priszégne KOJ 1848, 56

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Álmos -a m Almoš, madžarski vojvoda: Álmos vküpnarédi KOJ 1848, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

álmošnja -e ž miloščina: álmosnya se deli SM 1747, 88

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

álmoštvo -a s miloščina: álmoſtvo vaſe ne csinte KŠ 1771, 17; Naj bode tvoje álmoſtvo KŠ 1771, 18; Álmoſtvo KMK 1780, 80; Jancsek je álmostvo sô proszit KAJ 1870, 125

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

alóeš -a m aloja: myrrhe i aloeſa KŠ 1771, 331; prineſzao je zmejſanye mirhe, i Áloëſſa KM 1796, 112

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Ambrúš -a m Ambrož: Krizoſztomus i Ambrús KŠ 1771, 601; Szvéti Ambrús KM 1783, 94

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

àmen medm. amen: Amen TF 1715, 23; Amen SM 1747, 87; Amen KŠ 1771, 261; tak bojdi BKM 1789, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Amèrika -e ž Amerika: vu Americo KŠ 1771, A5b; Amerika KM 1790, 8; Gdare szo krumpise z-Ámerike v-Europo prineszli KAJ 1870, 154; v-Ameriki toliko prpôvalo AI 1875, 8; v vroči kraji Amerike AI 1878, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

amerikánski -a -o prid. ameriški: amerikanszko blago AI 1875, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

ametìstuš -a m ametist: te dvanájſzeti amethiſztus KŠ 1771, 806

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Aminadáb -a m Aminadab: Aminadáb je pa poroudo KŠ 1771, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Ámon -a m Amon: Amon je pa poroudo KŠ 1771, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Amonitánec -nca m Amonit: je ſzrecsno obládao Ámonitáncze KM 1796, 53

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Ámoš -a m Amos: Kak je Amos proroküvo BKM 1789, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Ána -e ž Ana: Anna ABC 1725, A3a; Anna prorokojcza KŠ 1771, 170; ſz. Anna KM 1783, 79; Anna je k-lôgi odbejžala BJ 1886, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Ànaniaš -a m Ananija: mou'z pa po iméni Anániás KŠ 1771, 353; niki Vucsenik po iméni Ananiás KM 1796, 125

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Ànaš -a m Ana: Za viſesnyi popouv Annáſa i Kajafáſa KŠ 1771, 172

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Andráš -a m Andrej, Andraž: po Zeitler Andrási TF 1715, 1; Andráſa KŠ 1771, 12; Szvéti András KM 1783, 93; od Leykam Andrása KOJ 1833, I

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Andrášin -a -o prid. Andrejev, Andražev: po szrejdi Andrásinoga tábora idoucs na glász kricsi KOJ 1848, 33

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Andrášov -a -o Andrejev, Andražev: je bio niksega Jónáſa ríbicsa ſzin, brat Andráſov KŠ 1771, 699

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Andrášovo -ga s andrejevo, 30. november: Pridte mi k Andrasovimi KAJ 1870, 138

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Andréjci -jec m mn. Andrejci, kraj v Prekmurju: Andrejci (od Sz. Andrása Ap) KOJ 1845, 71

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

andréšček -a m november: prvoga andrêscseka bode vödáni AI 1875, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

àngjel in àngel -a tudi àngjeo -ela m angel: Tvoj Sz. Angyel TF 1715, 47; Tvoi dobri Angel ABC 1725, A5b; Posli Goſzpodne tvoje ſzvéte Angele SM 1747, 64; naj bodo okouli náſz tvoji Sz. Angyelje KŠ 1754, 224; Angyel Goſzpodnov ſze je nyemi ſzkázao KŠ 1771, 6; ſzo oſztanoli vſzi Angyelje vu Bo'soj miloſcsi KMK 1780, 10; Bo'zi angyel BKM 1789, 39; Angyeo KM 1790; Teda od angyalov k-Bougi ſze odneſzé SŠ 1796, 25; ſzo ga Angyelje zvisávali BRM 1823, 4; ti szi mi angel mira KAJ 1848, 3; Kak angelje v-szvetloszti KAJ 1848, 7; szi ga nihao od angelov TA 1848, 7; I z-angelmi szvét’ szpévali KAJ 1848, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

àngjelček -čka m angelček: angyelcska máte v-nébi KOJ 1845, 134

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

àngjelski -a -o prid. angelski: Angyelſzko Pozdrávlanye KMK 1780, 31; Krüh Angyelszki KM 1783, 57; ſereg angyelſzki BKM 1789, 1b; rejcs angyelſzko SŠ 1796, 60; angyelſzko moucs KŠ 1754, 251; z-Angyelſzkov KŠ 1771, 669; Po angyelszkoj právoj povészti BRM 1823, 4; Na angyelszko nedelo KOJ 1845, 93; Koróno angyelszko je dáo prineszti KOJ 1848, 113

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

àngjelvarüváč -a m angel varuh: naš angyelvarüváč BJ 1886, 7; moj angyelvarüváč BJ 1886, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Angliánec -nca m Anglež: Jenner Eduárd angliánecz KOJ 1845, 118

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

angliánski -a -o prid. angleški: Angliánſzka (Kralevcsina) KM 1790, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Àngliuš -a m Anglež: te anglius de törki pomágo AIP 1876, br. 7, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Angliùško -ga s Angleško, Anglija: Na Angliuskum, v-Londoni szo láni pokastigali AIP 1876, br. 6, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

anglùški -a -o prid. angleški: velkoga glásza angluski brodár KAJ 1870, 154

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

ani vez. niti: Farar ani Meſter TF 1715, 4; da ani glaſzá neiga csüti TF 1715, 5; ſzlüsbenicza tvoja, ani ſivince tvoje TF 1715, 14; ani ſze nyemi volya ne ſzpuni ABC 1725, A6a

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Antikrìstuš -a m Antikrist: od Antikriſztuſa KŠ 1771, 625

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Antikrìstušov -a -o Antikristov: düh je Antikriſztuſov KŠ 1771, 732

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Antiòhija tudi Antiokíja -e ž Antiohija: Poroudo ſze je vu Antiochii Sirie KŠ 1771, 157; odnet pa vu Antiokío Pizídie KM 1796, 127

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Antìpaš -a m Antipa: kárati Herodeſſa po iméni Antipáſa KM 1796, 101

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Antóni -ja m Anton: Dalmata Antoni KŠ 1771, A6b; Szvéti Antóni KM 1783, 94; Antóni je pa groubi, bedák oſztao KM 1790, 36; pri Sziesz Antoni SŠ 1796, 1; pri Sieſs Antoni KM 1796, (1); Sziesz Antona SIZ 1807, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

àpa -e m oče: Veſzéli je Apa SIZ 1807, 36; Samuel apa Kráo KOJ 1848, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

àpatica -e ž redovnica, nuna: Apaticza KOJ 1833, 150; vnougih klostrov za Benediktinare, ino Apatice KOJ 1848, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

apatníja -e ž opatija: Apatnija v Boreczi KOJ 1914, 103

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

àpatur -a m opat: ſz. Bernárda Apátura KM 1783, 37

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Àpiušov -a -o prid. Apijev: notri do Appiuſovoga placza KŠ 1771, 428

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

àpokalipsis -a m apokalipsa, razodetje: knjige, ſtere ſsze Grcski Apocalypsis zovéjo KŠ 1771, 761

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Apòlion -a m Apolion: imé pa má Apollion KŠ 1771, 783

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Apòlos -a m Apolon: po iméni Apollos KŠ 1771, 399

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Apòlošov -a -o prid. Apolonov: jaſz pa Apolloſov KŠ 1771, 491

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

apòštol -a m apostol: mi Apoſtolje ino Vucſeniczi TF 1715, 19; po nyegovi Apoſtoláj KŠ 1754, 9b; Evangelistje ino Apoſtolje KŠ 1754, 3; po ſzmrti Apoſtolov KŠ 1771, A5a

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

apòštolski -a -o prid. apostolski: Vadliványe Apoſtolszko ABC 1725, A5a; Vadlüványe Apoſtolſzko SM 1747, 44; Apoſtolſzko Vadlüvanye KŠ 1754, 6b; od Apoſtolſzki mo'zákov KŠ 1771, A5a; Od Apoſtolſzke Vöre vadlüványa KMK 1780, 8; Deneſz Apoſtolſzka ſrcza BKM 1789, 119; Apoſtolſzka Mati Czérkev KM 1790, 107

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

apoštòlstvo -a s apostolstvo: Zové na Apoſtolſztvo KŠ 1771, 103; ſzmo vzéli miloſcso i Apoſtolſztvo KŠ 1771, 447; i na Apoſtolſztvo je nyé podigno KM 1796, 101

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

ar vez.
1. ker: haſzen ſztoga nevolna Decza neima, ár ſze nahájajo ſztanovito Vucſitelje TF 1715, 5; ne bránte decsiczi kmeni priti, arie táksi ország nebeſzki ABC 1725, A6b; Dai ſze naiti, ar me ſzercze tebe scsé SM 1747, 91; Blá'zeni ſzo ti miloſztivni, ár oni miloſztſo dobijo KŠ 1754, 41; i nej ſze je podrla, ár je na pecsini fundálivana KŠ 1771, 23; Ar nyemi je Ivan pravo: nej je ſzlobodno tebi nyou meti KŠ 1771, 47; Vörvati moremo ono, ka je Boug nazvejſzto, zato, ár je Boug vekivecsna pravicza KMK 1780, 5; na nouto merkaj, ár nouta ſznáj'zi peſzen BKM 1789, 8; Blá'zeni je on, ki má vörno i dobro 'seno, ár je dobra 'sena hi'se lepota SIZ 1807, 3; Jezik je domovine náj dragsi Kincs, ár sze po nyem razpoznáva KOJ 1833, VIII; Ar ovo ti neverni nategujejo lok, i sztrêle szvoje nalekujejo na tetivo TA 1848, 9; Ali záto bom je dönok varvao, ár rad mam csisztôcso KAJ 1870, 6; ka tô naprêpomore, ár dácsa potáksem doszta leh'zé bode plácsana AI 1875, kaz. br. 1
2. namreč: Ar Herodes bode iſzkao tó dejte KŠ 1771, 8
3. zakaj: Ar ſztébe bode zhájao voj KŠ 1771, 7; Porodi pa Szina, ár onzvelicsa luſztvo ſzvoje KŠ 1771, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Arabiánec -nca m Arabec: Cretánczi i Arabiánczi csüjemo KŠ 1771, 345

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Arábija -e ž Arabija: gora Sinajſzka je vu Arábii KŠ 1771, 566

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

arabínski -a -o prid. arabski: gde le'si ország Arabinſzki SIZ 1807, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Àram -a m Aram: Esrom je pa poroudo Arama KŠ 1771, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

árenda -e ž najem: Králeszka imánya szo v árendo vödána KOJ 1848, 72; Almásyovo poszesztvo v árendo sze tüdi pregdá AI 1875, br. 1, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

areopág -a m areopag: Sztojécsi pa Paveo naſzrejdi vu Areopagi veli KŠ 1771, 396; I popadnovſi ga vu Areopagus ſzo ga pelali KŠ 1771, 396

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Areopagìta -e m Areopagit: Dionizius Areopagita KŠ 1771, 397

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

arestànt -a m zapornik: da priliko podvori aresztanti z-temnice vö KOJ 1848, 101

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

arèšt -a m zapor, ječa: Hunyadi Janka Szamoga v-arest djáti KOJ 1848, 58

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

áreštvo -a s zapor, ječa: ino Tivárisice v-árestvo djánye KOJ 1848, 49

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

arhángjel in arkángjel -a tudi arhángjeo -ela m arhangel: Miháo Archangyeo KŠ 1771, 758; Angyelje i Arkangyelje KM 1783, 92; Gábriel Archangyel BKM 1789, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

arhàngjelski -a -o prid. arhangelski: zarchangyelſzkim gláſzom KŠ 1771, 621

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Àrhelauš -a m Arhelaj: Archelaus Kralüje nad Judeom KŠ 1771, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

arhiepískopuš -a m arhiepiskop, nadškof: liki Provincziáliſ ali Arciepiſkopuſa KŠ 1771, 655

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Ariánuš -a m Arijanec: ka je prouti Ariánuſom vcsio KŠ 1771, 762

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Arimatía -e ž Arimateja: cslovik od Arimathie KŠ 1771, 96

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

armádia -e ž armada: Czaszar z-armádiov szvojov pride KOJ 1848, 22; zevszov nezmernov armádiov KOJ 1848, 78

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

armalìšta -e m plemič brez posesti: Armaliste tou je: plemenitáse brezi poszesztva (ládanya zemlé) zacsno KOJ 1848, 52

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

armeniánski -a -o prid. armenski: armenianszke 'zenszke AIP 1876, br. 6, 7; armenijanszke dekline AIP 1876, br. 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Árnulf -a m Arnulf, nemški cesar: szo pozváni od Arnulf Czaszara na pomoucs KOJ 1848, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Áron -a m Aron: Govorécsi Ároni KŠ 1771, 362

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Áronov -a -o prid. Aronov: i 'zena nyegova z-Árronovi csér KŠ 1771, 161

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

áronski -a -o prid. aronski: Áronſzko puno zmenkanya KŠ 1771, 670

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Arpád -a m Arpad, madžarski vojvoda: Arpád je nej dugo mogao KOJ 1848, 8; ino Arpáda szmrt pokoszi KOJ 1848, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Arpádov -a -o prid. Arpadov: za Krále Arpádovoga Roda KOJ 1848, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

artìkuluš -a m člen: Kako je popiſzan te Articulus TF 1715, 23; Trie Articulusje TF 1715, 11; te Vöre naivékſi Artikulusi SM 1747, 33

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Ása -a m Asa: Aſa KŠ 1771, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

àserski -a -o prid. Aserjev: csi zplemena Aſſerſzkoga KŠ 1771, 170

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

asiriánski -a -o prid. asirski: po Aſſiriánſzkoj vouzi KŠ 1771, 700; Aſziriánſzki kráo Szalmanazar je pozájao váras KM 1796, 70

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Atanáziuš -a m Atanazij: Atanaſius KŠ 1771, 762; Sz. Athanázius Püspeka KM 1783, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Àtelkuza -e ž Etelköz: Veliko jih je v-Atelkuzo, tou je tou: v-zdájno Valakio, Moldavio, i na persiánszke mejé odislo KOJ 1848, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Aténa -e ž Atene: pelali ſzo ga notri do Athene KŠ 1771, 395

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Atenašánec -nca m Atenec: Athenasánczi pa vſzi KŠ 1771, 396

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

atenašánski -a -o prid. atenski: mo'zjé Athenasánſzki KŠ 1771, 396

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Athenaeum -a [atenéum] m Athenaeum, tiskarna v Pešti: Štamparija “Athenaeum” AI 1878, 2; Štampane vu “Athenaeum” štamparii BJ 1886, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Àtila -e m Atila: I Attilla tomi ſzvejti kak radüvao ſzeje SŠ 1796, 66; Atila je bio Nyihov náj strasnejsi Kráo KOJ 1848, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Àtilov -a -o prid. Atilov: Atilovi szinovje KOJ 1848, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Àuersberg -a m Auersberg: Na Horvatskom szta tüdi szrecsna bilá Dráskovics ino Auersberg proti Törkom KOJ 1848, 106

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Àugsburg -a m Augsburg: pred Augsburg várasom gorobeseni KOJ 1848, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

àugsburski -a -o prid. augsburški: na tanáts augburszkoga Püspeka KOJ 1848, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Àugustuš -a m Avgust: od Auguſtus Czaſzara KŠ 1771, 167; Te Auguſtus Rimſzki Czaſzar BKM 1789, 28; ſzi je Auguſztus veliko bradou napravo KM 1790, 20; Frideriki Augusztusi bavarszkomi Kurfirsti KOJ 1848, 108

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Auguštínuš -a m Avguštin: Auguſtinus KŠ 1771, 762

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Àurah -a m Urah: Truber, Bo'ze rejcsi vu Aurachi ſzluga KŠ 1771, A6a

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Austriánec -nca m Avstrijec: da szo nyemi ausztriánci pomágali KOJ 1848, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

austriánski -a -o prid. avstrijski: Erneszta austriánszkoga Hercega KOJ 1848, 20; za Krále Austriánszkoga Roda KOJ 1848, 76; ausztriánszko poszlaniksztvo szvoja szedsztva dr'zi AI 1875, br. 1, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Avárec -rca m Avar: Tej divji Avarci KOJ 1848, 6; junák, ki je Avarczov moucs szpotro KOJ 1848, 6; szvojim priátelom Avarczom KOJ 1848, 5; szo ogrutni Avarci pali goszpoudje tü gratali KOJ (1914), 96

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Ázija tudi Ážia -e ž Azija: Opice se v velki logáj v vroči kraji Afrike, Azije i Amerike zdržávajo AI 1878, 7; czejla A'zia KŠ 1771, 402; Ki ſztojijo v-Aſii BKM 1789, 121; A'sia KM 1790, 8; Vougrov, steri szo z-Asie szem prisli KOJ 1833, VIII; Avarci szo z-Azie v-Europo prisli KOJ 1848, 5; Vogrinje szo szvojo prvo domovino v-Azii meli KOJ 1848, 6; szo sze po mali nazáj v-Azio potepali KOJ 1848, 6; Azije i Amerike AI 1878, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

azijátski -a -o prid. azijski: živé po püščavaj afrikanski i srednje azijatski AI 1878, 18

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Àzor -a m Asor: Azor KŠ 1771, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

ažiánski -a -o prid. azijski: vſzejm obcsiſzkim A'ziánſzkim gmajnam KŠ 1771, 725

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Báal -a m Baal: Baál KŠ 1754; Baál-Zebub KŠ 1754; Bógovje, liki Baál KŠ 1754, 10; Baál-Zebub KŠ 1754, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Báalim -a m Baalim: Bógovje, liki Baálim KŠ 1754, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bàba -e ž
1. stara mati: dede i baba KŠ 1754, 31; vu babi tvojoj Loidi KŠ 1771, 646; Baba KMS 1780, A8b
2. babica: po babo bezſo AIP 1876

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bábel -a m Babilon: Babel ABC 1725, A3a; pren. ka sze vogrszki Bábel ne more dogotoviti KOJ 1833, X

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bábelski -a -o prid. babilonski: vu glaszovitoga Bábelszkoga türna pre'smetnom zidanyi KOJ 1833, IX; liki bábelszki türen KOJ 1833, IX

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bàbica -e ž babica, stara mati: Bábica je beté'zna AIN 1876, 15; Dedek ino babica BJ 1886, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Babilónija -e ž Babilonija: od tiſztecz v Babilonijo priſas KŠ 1771, 700; ſtera je v-Babilonii KŠ 1771, 714; v vel’koj Babilonii SŠ 1796, 91

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

babilónski -a -o prid. babilonski: za vrejmena Babilonſzkoga ſzeljenya KŠ 1771, 5; od Babilonſzkoga turna KM 1796, 13; Babilonſzko robſztvo je trpelo KM 1796, 73

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bàbinski -a -o prid. babji: Szveczke i babinſzke fabule pa zavrzi KŠ 1771, 639

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bábji -a -e prid. babji: Bábja kokoš KAJ 1870, 145; od bábjevere AIP 1876, br. 8, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bábnji -a -e prid. babji: Bábnye vöre lüdjé stimajo, da mrtvi nazá domou hodijo KOJ 1845, 96

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

báči -ja m stric, starejši moški: drági moj bajcar bácsi KAJ 1870, 84

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

báčki -a -o prid. bački: niki Vid bácski veliki Spán KOJ 1848, 21; vu bácskom vármegyévi KOJ 1848, 121

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

báhati se -am se nedov. bahati se, postavljati se: za vogerszkoga Krála sze báhao KOJ 1848, 90

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bàjati -am nedov. čarati: jaſz ne vejm, ka bajajo lidjé KM 1790, 46

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bàjavec -vca m čarovnik: Naj necsüje glasza kautlara, i bajavcza vucsenoga TA 1848, 46

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bàjca -e ž rudnik: zbajczami bogati záton KŠ 1771, 765; nablüzi le'zécso kameno bajco vu Máriadôli KAJ 1870, 80; Ország ima bajce AI 1875, br. 2, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bàjcar -a m rudar: Jancsi bi rad bajcar bio KAJ 1870, 156

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bàjcarski -a -o prid. rudarski: oblêcsi gori eto bajcarszko nosnyo KAJ 1870, 84

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bàjcki -a -o prid. rudniški: odegnani je na bányſzko, ali ſzi bojdi, bajczko delo KŠ 1771, 765

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bajìlo -a s čarovno sredstvo: Šatringe, bajila Boug prepovidáva KM 1783, 274; Ki verje czomper i bajilo BRM 1823, 334; nemorejo nikaj z-bajilom priczomprati KOJ 1845, 107

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bajùsi -ov m mn. brki: Na gobci má [tulen] duge ščetinjaste bajusi AI 1878 P, 20

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bàjžolek -a m bazilika: Jütkine lice szo ednôg tak erdécse grátalo, kak baj'žolek AIP 1876, br. 10, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bàk -a m oven: te najtücsnêse ovcé (bake) meszári odá KAJ 1870, 140

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bàkoš -a m Bakoš: Bakos Mihály BKM 1789, 8 b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bàlamber -a m Balamber, hunski vodja: Hunovje stere je Balambér z-ütransyih krajov Ázie v-Europo privodo KOJ 1848, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bálamov -a -o prid. Balamov: Gori je zísla lejpa Bálámova zvejzda BKM 1789, 38

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

baligáč -a m levičar: Redovno z-právov rokôv delamo baligácske z-lêvov KJ 1870, 35

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

báliš -a m sejmar, kramar: na podi szpajôcsi bálisje szo sze komaj rêsili AIP 1876, br. 6, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Balkán pólotok ~ -a m Balkanski polotok: csi bi sze na Balkán polotoki szlovenszki národje za edno oblászt vküpszpravili AIP 1876, br. 8, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bàlžam in bàlžom -a m balzam: od balsoma dragſi KM 1783, 251; Liki drági bal'sam TA 1848, 110

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bàlžamni -a -o prid. balzamov: I nyé bal'zamna szaga KAJ 1870, 20

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bán -a m ban: Frángepán Kristóf horvatszki bán KOJ 1848, 74

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Banát -a m Banat: v-Banáti KM 1790, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bànda -e ž banda, drhal: je pa polovlena ta tatinſzka banda KM 1790, 72

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bandèra -e ž bandero, zastava: csarna bandera viszila AIP 1876, br. 2, 3; edno prelejpo bandero (zásztavo) KOJ 1845, 20; pren. ki szo Deák Ferenca Sztáre bandere vörni osztali AI 1875, br. 2, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bàndi -ja m Bandi, ljubkovalno za Sandor, Aleksander: Te máli Bandi KAJ 1870, 9; Bandii vcsenyá nêtrbê KAJ 1870, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bánjski -a -o prid. rudniški: odegnani je na bányſzko, ali ſzi bojdi, bajczko delo KŠ 1771, 765

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bànk -a m banka: vogrszki szamosztálen bank bode goriposztávlen AIP 1876, br.1, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bànka -e ž bankovec: edna lêpa nôva banka bila zaszükana v-te sztári raztergani papér AIP 1876, br. 10, 6; popadno to banko i be'zo AIP 1876, br. 1, 7; szta dvá csloveka drügacsila banke AIP 1876, br. 3, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bánski -a -o prid. banski: banska pout KOJ (1914), 107

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bánstvo -a s banstvo: ki je mogao z-Bánsztva dolisztoupiti KOJ 1848, 34

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bánta -e ž krivda, napaka: vnouge bánte, vnoga pomenſánya vu ſzebi nahájamo TF 1715, 7; Te neverni doſzta bánte ma SM 1747, 96

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bantüvanje -a s žalitev: Szrbszko vladarsztvo je zastôpniki za eto bantüvanye dalô zadovolsztvo AIP 1876, br. 5, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bantüvàti -ǘjem nedov. žaliti, prizadeti: Ár dühá szvétoga Vnêmar bantüje KAJ 1848, 4; Ali lüdszko bantüjete KAJ 1870, 103

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bár vez.
1. vsaj: Ah bár dabi ſze ſzegrejvao KŠ 1754, 261; Bár da bi me trpeli KŠ 1771, 546; Csüduj bár szuncze szvetlo szprávo KAJ 1848, 7
2. čeprav: Naj sze bár pekeo vrág ſzrdi BKM 1789, 33; Primi mojo düso, Bár szam nej zaszlü'so, V-nebeszko tvo hi'so KOJ 1845, 128
3. sicer: Eto nyemi je bár prepovêdano bilo BJ 1886, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bàrabaš -a m Barnaba: ſze je zváo Barabbás KŠ 1771, 93

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

baràčki -a -o prid. meniški: je Luther vu baracskoj hali prisao KOJ 1845, 60

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bàrakiašov -a -o prid. Barakijev: Barakiáſovoga ſziná KŠ 1771, 78

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bárány -ja m Bárány, madžarski šolnik: správlene po Bárány Ignáci BJ 1886, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

barát -a m menih: nistera imánya vkrajvzeme barátom KOJ 1848, 37; po csednoszti ino delavnoszti teh barátov KOJ (1914), 105

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

barátanje -a s ravnanje: malo prevecs osztroga 'snyim barátanya je tak bojécs bio KOJ 1845, 53; za volo nepravicsnoga z-szebom barátanja KOJ 1848, 16; stere szo v-cslovecsánszko tiváristvo i barátanye notripripelane KOJ 1845, 21

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

barátati -am nedov.
1. ravnati: ednom Talláni, ki je z-erdélszkimi plemenitási krouto oszro barátao KOJ 1848, 86; [Avari] szo sze z-podlo'snimi lüdmi neszmilno barátali KOJ 1848, 6; lutheranszko goszpodo, steri szo neszmilno barátali z szvojimi kmeti KOJ (1914), 118
2. družiti se: Rejdki Grof je szmeo z-szvojim Králom barátati

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Barbára tudi Barbóra -e ž Barbara: Barbora ABC 1725, A3a; Barbára KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bàrbaruš -a m tujec: Kak ſzo pa barbaruske vidili KŠ 1771, 427; bodem tomi gucsécsemi barbarus KŠ 1771, 518

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bárda -e ž tesarska sekira, bradlja: z szekerami i z bárdami TA 1848, 59

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bárka -e ž barka: i napravo je bárko KŠ 1771, 691; Noe bárke dveri ti ſzi BKM 1789, 4; vu Bárko vzéte ſztvári KM 1796, 11; Noeva bárka KŠ 1754, 185

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bàrla -e m Barla, prekmurski pisatelj: Barla Mihál BRM 1823, IV

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bàrnabaš -a m Barnaba: ſzvéti Barnabás KM 1783, 93; je Paveo z-Barnabáſſom prejk ſou KM 1796, 127

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bàrnabašov -a -o prid. Barnabašev: Barnabáſove ſzeſztré KŠ 1771, 100

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

barón -a m baron: kâ szo, csi vecs nê, dönok barônje KAJ 1870, 117; grofi, baroni AI 1875, kaz. br. 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

barónstvo -a s baronstvo: ga je v-baronsztvo podigno KOJ 1848, 67

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

báršon in báršonj -a m žamet: Bárson ABC 1725, A3a; oblekli ſzo ga vu bárſony KŠ 1771, 152; Vbárson oblecsenoga BKM 1789, 76

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

báršonsti -a -o prid. žameten: z-bársonsztmi ocsámi AIP 1876, br. 9, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bàrtimeuš -a m Bartimej: Bartimeus preglédne KŠ 1771, 132

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bàša -e m paša: nyegovoga lüblénoga Basso i zeta Mehemeda razbili KOJ 1848, 83

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bášta -e ž utrdba, trdnjava: ſzo ſze varaske báſte okolivrat doli porüsile KM 1796, 43

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bátritel -a m tolažnik, hrabritelj: Düha Bátritela nász vszejh Poszvetitela KOJ 1845, 136

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bátriv -a -o prid. pogumen: Prvle ſzo bojazlívi Bilí, zdâ pa bátrivi BRM 1823, 94; pren. Bátriv bojdi, nikaj ſze ne boj tvoj grejhov, Ar te je odküpo Kriſztus ſzvojom ſzmrtjom SŠ 1796, 84

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bátriven -vna -o prid.
1. pogumen: kak huszar vu francuskom boji po vnôgi batrivni csineny szpômenek posztavo szebi AI 1875, br. 2, 5
2. trden, primeren: Szkrben vért je i na tom, da tak szenô kak ôtavo na sühom i batrivnom meszti szprávi vküp na zimo KAJ 1870, 122
3. miren, varen: ár mili tí Goszpodne szam bátrivno prebivaliscse TA 1848, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bátrivitel -a tudi bátriviteo -ela m tolažnik, hrabritelj: O, batrivitel ſzvéti Düh SM 1747, 56; bátriviteo Dujh ſzvéti KM 1783, 229; Vu szmrti nas bátrivitel BKM 1789, 70; Szvéti Duh nas bátrivitel BRM 1823, 87; V-szmrti nam je bátrivitel KAJ 1848, 6; Nejmamo bátrivitela SŠ 1796, 43; obvzétom Szrdcz tú'zni bátriviteli KAJ 1848, 9; Angele bátrivitele KAJ 1848, 30

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bátriviti -im nedov.
1. tolažiti, hrabriti: I bátrivis vu szmrti KAJ 1848, 104; Bátrivi nasz KAJ 1848, 121; Bátrivi náſz ſzvétim Duhom BKM 1789, 56
2. opogumljati, bodriti: ali bátrivao je nyé Angyeo Bo'si KM 1796, 89; krouto je bátrivio SŠ 1796, 64
bátriviti se -im se tolažiti se, hrabriti se: kaibi ſze mi vu kriſtuſſi veſze(e)lili ino bátrivili TF 1715, 41; Jaſz ſze ſztem bátrivim SM 1747, 77; Z bo'zov ricsjouv ſze bátrivim KŠ 1754, 269

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bátrivno prisl.
1. pogumno: bátrivno dopreneſzé KM 1783, 101; Csi Bogá bátrivno vadlüjemo KMS 1780, 40; 'zivéte, Vu grejhi bátrivno BKM 1789, 10; bátrivno je gláſzo Goſzpodna Jezuſſa KM 1796, 122; neſztanoma bátrivno na pomoucss SIZ 1807, 6; po cesztáj bátrivno hodila KAJ 1870, 38
2. mirno, varno: tak bátrivno 'zivéjo KŠ 1754, 118; i têlo moje bode bátrivno pocsivalo TA 1848, 11
3. z zaupanjem: ino kai ga mámo bátrivno proſziti TF 1715, 26; Bátrivno jo dájte te nyemi SŠ 1796, 167

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bátrivnost -i ž
1. hrabrost, pogum: mojega tejla bátrivnoſzt me obvzene KŠ 1754, 227; Bátrivnoſzt vel’ko záto mámo SŠ 1796, 45; ſto je dáo bátrivnoſzt k naſſemi deli KM 1790, 32; Szká'zi nam tvojo bátrivnoszt BRM 1823, 86; Neprebiva Král v bátrivnoszti po vno'zini vojszké TA 1848, 25; szam escse ne meo bátrivnoszti gori glédati AI 1875, br. 2, 5
2. tolažba, opora: I 'zaloſznim düſiczam ti ſzi bátrivnoſzt BKM 1789, 145

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bátrivost -i ž pogum, hrabrost, prevzetnost: naj me mirovna mojega tejla bátrivoſzt ne obvzeme KŠ 1754, 227

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bátuš -a m votla mera: ſztou bátuſov olija KŠ 1771, 225

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bavárija -e ž Bavarska: (Otto) sze je v-szvojo Bavárijo prikláto KOJ 1848, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bavárkinja -e ž Bavarka: Nyegova 'sena Bavarkinya KOJ 1848, 89

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bazìliuš -a m Bazilij: Poſzlüsaj ſz. Baziliusa KM 1783, 211

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bèatriksa -e ž Beatrica: z-podmitanov Kraliczov Beátrixov KOJ 1848, 67

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bèč -a m Dunaj: ino marsira z-pripomoucsnimi Francúzi nad Bécs KOJ 1848, 109; poszlaniksztvo eto leto v-Becsi vküprijde AI 1875, kaz. br. 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bèčan -a m Dunajčan: da Becsanje Maximiliana zoberoucs 'selejo KOJ 1848, 69; Gda bi 'se becsanje v-náj véksoj sztiszki vczágali KOJ 1848, 98

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bèčka -e ž
1. sod: kre ceszte vinszke becske na csep vdarili KOJ (1914), 151; priprávlajo lagve (becske) KAJ 1870, 28
2. kad: Kád, kad, bečka KOJ 1833, 161

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bèčki -a -o prid. dunajski: Csi stoj od cente i od fünte gucsi, more szvetlo vöpovedati, steroga razmi, becsszkoga i zákonszkoga AI 1875, br. 2, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

béčni -a -o prid. dunajski: odked sze bécsni mir imenüje KOJ 1848, 85

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bedàča -e ž neumna ženska: bedáka i bedacso v-migi szpoznajo KOJ 1845, 113

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bedák -a m bedak, neumen človek: Antóni je pa groubi, bedák, i manyák oſztao KM 1790, 36; Veliki bedák je tak tiszti cslovik KOJ 1845, 107; I tak bedák osztao KAJ 1870, 157; szo nyim Radgoncsanye pravili: dummer windischer (szlovenszki bedák) KOJ (1914), 123

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bedásti -a -o prid. bedast: Ostoba; bedászti KOJ 1833, 167; i tak bedaſzta oſztánem KM 1790, 60; Oh bedáſzta ſzam bila SIZ 1807, 60; stere szi bedászti lüdjé szami naprávijo KOJ 1845, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bèdra -e ž bedro: Nôga sze doli do kolena bedra zové KAJ 1870, 35; Bédra KMS 1780 47; csrvou, i bedré z meda KM 1796, 78; na bedráj ſzvoji KŠ 1771, 802

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bèdro -a s bedro: Tzomb; bedro KOJ 1833, 178; pren. ſzo z-Abrahámovoga bedrá ziſli KŠ 1771, 681; vu bedri ocsé bio KŠ 1771, 681

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Béelzebul -a m Belcebub: ſzo goſzpodára Beelzebula zváli KŠ 1771, 33; Beelzebuli pripisüjo KŠ 1771, 37; kaj Beelzebula má KŠ 1771, 110

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bèg -a m beg, bežanje: trijé szo pa vbégi vuisli szmrti KAJ 1870, 165; v bêg vdárijo odürjávczi nyegovi TA 1848, 52; Vidilo je môrje i vbêg je vdarilo TA 1848, 95

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

béjli -a -o prid. bel: lepo belo lišo má AI 1878, 10; nego z-bêlov krájdov KAJ 1870, 9; Planine szo bêle AIN 1876, 12; gvant pa nyegov je bejli KŠ 1771, 56; liki ſzneig bejli bodo KŠ 1754, 210; do Bejloga (mourja) KŠ 1771, A5b
biléjši tudi belêši -a -e bolj bel: i bilejſi bodem od ſznejga KŠ 1754, 232; bilejſi bodem od KM 1783, 174; od ſznejga bilejsi bom BKM 1789, 217; da od sznêga belêsi bodem TA 1848, 41
béjlo -ga sam. belo, belo oblačilo: stiri szesztre sznájsno vu bejlom oblecsene KOJ 1845, 95

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

béjsiti -im nedov. jeziti: Csi je je ſto bejszo BKM 1789, 328

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

béjžanje -a s
1. tek: Bej'sanye dáj mi doprineſzti SŠ 1796, 72; Czio mojega bej'zanya dojdem BKM 1789, 175; veszeli sze, kak jünak na bê'zanye po pôti szvojoj TA 1848, 15; pomágajo njemi pri bežanji AI 1878, 22
2. beg: Od Jo'zefovoga v Egyptom bej'zanya KŠ 1771, 6; naj nebode bej'zanye vaſe vzimi KŠ 1771, 80

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

béjžati -ím nedov.
1. teči, hiteti: Bej'sati Futni KM 1790, 93a; Té je na touzácsao bej'sati KM 1790, 18; jaſz lacsen ino 'zéden bi'zim ktomi nebeſzkomi krühi KŠ 1754, 234; Jaſz záto tak bi'zim; nej, liki na negvüsno KŠ 1771, 508; Záto tak nej je nad tom, kiſcsé, niti ki bi'zi KŠ 1771, 468; naj rejcs Goſzpodnova bi'zi ino ſze dicsi KŠ 1771, 629; kaj lüſztvo vküp bi'zi KŠ 1771, 130; Boug-cslovik I be'zi na ſzmrt te kacse BKM 1789, 20; Neznate, kaj, ki vu ſztávi bi'zijo, vſzi iſztina bi'zijo KŠ 1771, 507; Tak bej'zi ktvojmi Jezusi KŠ 1754, 258; ino beiſimo po terpleinyi vu boyno SM 1747, 28; po trplivoſzti bej'zmo KŠ 1771, 694; Bej'zmo knyemi, gda on knám prihája BKM 1789, 44; Bejſte zgyedrnim Szrczom, Pred vasega Krála BKM 1789, 11; njegov pes svojemi gospodi bejžo AI 1878, 8; Záto Mártha pred nyega je bej'zala KŠ 1771, 304; Peter pa, i János ſzta k-grobi bej'ſala KM 1796, 114; i doli je bej'zao knyim KŠ 1771, 409; Bej'zala ſzta pa obá kcsaſzi KŠ 1771, 331; Bej'zali ſzte lipou KŠ 1771, 567; bej'zali ſzo ino ſzo nazvejſztili vmejſztaj KŠ 1771, 115; I vö idoucse hitro ſzo bej'zale od groba KŠ 1771, 155; da bi kak zobſztom ne drkao, ali zamán naj ne bi'zim KŠ 1771, 559; Tak bom bej'zo za tebom BKM 1789, 114; bej'zale ſzo nazviſcsávat vucsenikom KŠ 1771, 98
2. bežati: ſto vám je pokázao bej'zati od priſeſztne ſzrditoſzti KŠ 1771, 173; Te nájimnik pa bi'zi KŠ 1771, 300; vzemi to dejte i bej'zi vEgyptom KŠ 1771, 8; Bej'zte od práznoſzti KŠ 1771, 501; Záto, bej'zte od bolvánſztva KŠ 1771, 509; Teda naj bi'zío na goré KŠ 1771, 242; rávno ſzmo bej'zali vu Szamothráczio KŠ 1771, 392; Dávida 'Zoltár, gda je be'zao pred Absalomom TA 1848, 4
bejžajóuči -a -e bežeč: ednáko bej'zajoucsi prisli ſzmo vu Kous KŠ 1771, 407
bižéči -a -e bežeč: I naprej bi'zécsi pred nyega KŠ 1771, 23; i bi'zécsi ſzpadno je na Sinyek nyegov KŠ 1771, 223

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bèlec -lca m
1. belilec: liki mujvalo bejlczov KŠ 1771, 815
2. bel konj: po fárbi razločevámo belce, sivce, erjávce, vrance AIP 1878, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bélenje -a s beljenje: Nüca se za žveplenke, za belenje plátna AIP 1878, 55

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bèlgrad -a m Beograd: Belgrád razderé KOJ 1848, 26; nasega poglavársztva zastôpnika v-Belomgrádi vöospotali AIP 1876, br. 5, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bèlial -a m Belial: I kak ſze gliha Kriſztus z-Beliálom KŠ 1771, 539

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

belìčica -e ž jajčece: Csi szi belicsice vözle'zé KAJ 1870, 20

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bélika -e ž bela žival: Za nyôv ide bêlika KAJ 1870, 171

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

béliti -im nedov.
1. beliti, pokrivati z beležem: Moka Tvoja li náſz bêli BRM 1823, 63
2. delati skrbi: Zdaj szo pá Erdélci glávo Rudolfi belili KOJ 1848, 86

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bèlnat -a -o prid. belkast: Belnate fárbe je z debelim telom [sviloprejec] AI 1878, 33

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

beločenáras -a m beljakovina: csiszti otrôbi, vnogo zdr'zavávo z-belocsenárasza, méoke AIP 1876, br. 3, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

belójna -e ž beločnica: belojna nyihovi ôcsi KAJ 1870, 92

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bélosívi -a -o prid. belosinji: Beli sklez stéblo z belosivimi listi AI 1878, 50

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Benečán -a m Benečan: Stevani II. szo Benetsáni taki zadenili tou KOJ 1848, 25; Benetsánje szo primorszke krajine pod szé potégnoli KOJ 1848, 41

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bènedek -a m Benedikt: Benedek KMS 1780, A2; Szvéti Benedek KMS 1783, 94; Szvétoga Benedeka Fare Dühovniki KMS 1796, 1; pohváli Sz. Benedeka KOJ 1845, 77; za Redovnike szvétoga Benedeka KMS 1848, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

benediktínar -a m benediktinec: ino Benedictinarom za 'sivesz darüje KOJ 1848, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Benétke Benétk ž mn. Benetke: naprávijo csüdno meszto Benetke KOJ 1848, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bènjaminov -a -o prid. Benjaminov: pokolejnya Benjaminovoga KŠ 1771, 596

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

benjǘj -a m trebuh: I 'ze vecs netrôbi benyüj KAJ 1870, 79; Trôbi vuká vôtli benyüj KAJ 1870, 137

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

béranje -a s volitve: Ete sztran csésztnike po béranyi scsé vcsészt posztaviti AIP 1876, br. 2, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Berdenìca -a ž ženska oblika priimka Berden: Berdenicza KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Berengár -a m Berengar: je 'snyimi v Taliánszkom Berengára Krála potuko KOJ 1848, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bergjùše -ùš ž mn. breguše: kak nemske bergyuse (kranjszke plundre) KOJ (1914)

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bérmanje -a s birmanje: Potrdjenyé (od szvesztva) bérmanye KOJ 1833, 152

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bernárd -a m Bernard: Szvéti Bernárd KM 1783, 94

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bernardínski -a -o prid. bernardinski: na Bernardinskoj gori v Švájci AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bèsen tudi béjsen -sna -o prid. besen: Dühös, bejszen KOJ 1833, 154; bejszni rod poganſzki BKM 1789, 321; kakti bejsznoga psza KOJ 1845, 97; dvá vragometna beſzna jáko KŠ 1771, 27; odvrni kraj od náſz ete bejſzni ſzvejt KŠ 1771, 831; bráni odvſzej bejſzni KŠ 1771, 844

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

besnèti -ím nedov. divjati: Beſzni ſzveit i ſzkácsi SM 1747, 76; Csi gli beſznej, i troubi SŠ 1796, 114; Zaka besznêjo poganye TA 1848, 3; jáko ſzam beſzno KŠ 1771, 422; bode vrág beſzno KŠ 1771, 763; ſzo biſzneli poganye KŠ 1771, 352; 'zaloszt je escse nêbesznêla KAJ 1848, 261; plamén je beszno KAJ 1848, 130; je kuga hüdo besznela KOJ (1914), 142

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

besnják -a m divjak: Besznyáczke z-velkov prászkov sze szünejo na Cérkve KOJ 1848, 17; Bocskajovim besznyákom KOJ (1914), 121

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

besnóča tudi besnóuča tudi bisnóča -e ž divjanje: pekel ſzvom beſznocsom SM 1747, 68; od vraj'ze biſznoucse KŠ 1771, 819; sze ti grozi Bláznikov besznôcsa KAJ 1848, 88; Ár i besznôcsa lüdi tebi csészt dati more TA 1848, 61; Ti vr'zes nyi besznôcsi KAJ 1848, 15; nyegovo besznoucso spoznati KOJ 1848, 4; Vu besznôcsi protivníka KAJ 1848, 10; pekel ſzvom beſznoucsom BKM 1789, 212; I na nász z-besznôcsov tr’o KAJ 1848, 165; podigni sze nad besznôcsov protivnika TA 1848, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Betánia -e ž Betanija: vö je ſou zmeſzta v-Bethánio KŠ 1771, 69; Gda bi pa bio Jezus v-Bethánii KŠ 1771, 87

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

betániánski -a -o prid. betanijski: Od bethániànſzkoga Lázara KŠ 1771, 302

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bèteg -èga m
1. bolezen: tomi betegi AI 1878, 8; po etom teskom betegi AI 1878, 57; prisli ſzo vrácsit ſze od betegouv ſzvoji KŠ 1771, 184; V-betegi biti KM 1790, 93; s svojim betegom jáko nevarna AI 1878, 8; pren. ako je eta moia nevolia (beteg) nei ſzmertna SM 1747, 57; z-ſzvojega betega KM 1790, 42; po etom betégi KŠ 1754, 242
2. bolečina, težava: Betege naſſe je on preterpo KŠ 1754, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

betegǜvati -ǜjem nedov. biti bolan, bolehati: szamé tüdi betegüjejo KOJ 1845, 107; gda bi oni betegüvali TA 1848, 27

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

betéžen -žna -o prid. bolan: bete'zen le'zim KŠ 1754, 241; beté'zen AIN 1876, 14; vſzigdár je beté'sna bila KM 1790, 46; Betésnoga Csloveka molitve SM 1747, 56; zgledni ſze na ovoga naſſega betésnoga SM 1747, 61; zvuna réd pa tim betésnim SM 1747, 214; doſzta beté'zni zvrácsi KŠ 1771, 47; pren. na beté'znoj poszteli TA 1848, 34
betéžni -oga sam. bolnik: nego ti beté'zni KŠ 1771, 27; vrácſi beté'sne KM 1783, 11; Betésne ſcsé vrácſiti BKM 1789, 18

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

betežlìvost -i ž bolehnost: Nega ni bete'zlivoſzti, Szaboſzti BRM 1823, 244

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

betežník -a m bolnik: tesko trpi bete'snik KOJ 1845, 12; Bete'znik AI 1878, 1; je le'zalo veliko vno'zina bete'znikov KŠ 1771, 278; i zvrácso je bete'znike KŠ 1771, 48; Vrácsi vſze betesnike BKM 1879, 49; se nüca za betežnike AI 1878, 47

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

betéžnost -i ž bolezen: ka sze dugo trpécse bete'znoszt na lagoje obrnôlo AIP 1876, br. 2, 1; za volo szvojga bete'znoszti AIP 1876, br. 7, 7; Csi beté'znoszt vértov bin zroküje AIP 1876, br. 1, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Betfága -e ž Betfaga: I gda ſze pribli'závajo v-Bethfágo KŠ 1771, 136

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bethabára -e ž Bethabara: Eta ſzo vu Bethabari vcsinyena KŠ 1771, 266

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bethésda -e ž Betesda: jezera, ſtera ſze veli 'Zidovſzki Bethesda KŠ 1771, 278

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bètlehem -a m Betlehem: I ti Betlehem, zemla Jude KŠ 1771, 7; ſze je pa Jezus poroudo v Betlehemi Jude KŠ 1771, 6; V Betlehemi rodi ſze BKM 1789, 6; V-Betlehemi ſze rodi BRM 1823, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bètlehemski -a -o prid. betlehemski: Od Bethlehemſzke diczé vmárjanyá KŠ 1771, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bètva -e ž betev: tak da bi na vsakoj betvi sedela stvár AI 1878, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

betvo -a s betev: na ednom ſziljenom betvi KM 1796, 27; Szemen bétva szpüsztí KAJ 1870, 57

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Betzájda -e ž Betzajda: jaj tebi Beth'zajda KŠ 1771, 36; priſao je vu Bethſajdo KŠ 1771, 127

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bèzovec -vca m bezeg: Bezovec tüdu drevi podoben grm AI 1878, 47; v-szenci ednoga bezovca KAJ 1870, 137

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bežáj tudi bižáj -a m tek: Nyegov be'zaj BKM 1789, 20; vas bezáj BRM 1823, 69; zemelszki be'sáj dokoncsavsi KOJ 1845, 3; dokoncsao szvoj zemelszki be'saj KOJ 1848, 60; szkoncsani nas be'záj KAJ 1848, 6; temno pôt be'zája KAJ 1848, III; hitri v bežaji AI 1878, 8; Gda bi pa ſzpuno Ivan bi'záj KŠ 1771, 383; bi'záj ſzam dokoncsao KŠ 1771, 654

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bíbic -a m priba: Bibic (a bibicz) je tak velki, kak golob AI 1878, 27

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bìblija -e ž biblija: Szvéto Piſzmo ſze i Biblia zové KŠ 1754, 1; ſzo doubili Deacsko czejlo Biblio KŠ 1771, A5a; Dalmatina Juri i czejlo Biblio obrné Stajerſzki jezik KŠ 1771, A6b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bìbor -a m škrlat: Bibor ABC 1725, A3a

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bíc -a m pretepač: Nej piánczi, nej biczi nego krotkomi KŠ 1771, 637

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bìč -a m
1. bič, palica z jermenom za udarjanje: napravo ſzi je bics zmotvozczov KŠ 1771, 269; pren. je ozdrávila od toga bicsa KŠ 1771, 116; Tva bicsa 'zmétna ne cſini BKM 1789, 68; Bogá velikoga bicsa ne vidis nad ſzebom SŠ 1796, 10; Ftisaj bics ſzrditoſzti BKM 1789, 34; je ji pa doſzta zvrácso od betegouv i bicsov KŠ 1771, 189; tvoje ſzrditoſzti bicse od náſz odvrni KM 1783, 101
2. nasilje, sila, pritisk: náſz pod bicsom ſsés dr'zati KŠ 1771, 830

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bičǜvanje -a s bičanje: dájo ga na oſpotávanye i bicsüvanye KŠ 1771, 65; zbicsüvanyem ſzpitávajte 'znyega KŠ 1771, 412; Po tvojem bicsüvanyi KM 1783, 75; pren. i bolezno bicsüvanye trpo KŠ 1754, 237; Pun je 'zivot bicsüvanya BKM 1789, 68

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bičǜvati -ǘjem nedov. bičati: bodo váſz bicsüvali KŠ 1771, 32; pren. Goſzpoud bicsüje pa vſzákoga, ſteroga za ſziná prímle KŠ 1771, 694; Kak dober otecz te je bicsüvo BKM 1789, 354
bičǜvani -a -o bičan: za naſſih grehov volo bicsüvan SM 1747, 12; bicsüvan i bit KŠ 1754, 107; nej ſzamo bicsüvani KM 1796, 108; Jezuſa bicsüvanoga KŠ 1771, 152; Jezus bicsüvani KM 1783, 73

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bík -a m bik: krv bikouv i kozlouv te oſzkrúnyene poſzvecsüje KŠ 1771, 686; tü nehámo ednoga biká tretyáka SIZ 1807, 6; Múv biká je nenászladen KAJ 1870, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bilìca -e ž jajce: Ali csi proſzi biliczo KŠ 1754, 154; i z-bilicz vſzáke féle hráne zdr'sávamo KM 1780, 55; eden korbeo bilicz SIZ 1807, 30

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

biloléjna -e ž galun: Bilolejna KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bilolén -a m galun: Bilolen se nüca v fárbariji AI 1878, 54

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bín -a m greh: csi takſi bin má KŠ 1754, 56; bina nemajoucsega KŠ 1771, 415; za moj bin SŠ 1796, 144; nas pogübelen bin KAJ 1848, 6; vértov bin zroküje AIP 1876, br. 1, 3; pren. szi odpüszto bin grêha mojega TA 1848, 24

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bìrka -e ž ovca: Birke tak 'ze zná precsteti KAJ 1870, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

biróuv tudi biróv -a m sodnik: szo sze pandurje i birôv vöpopascsili AIP 1876, br. 2, 8; Birouvi obtou'so KOJ 1845, 50; szodczi (birouvi) naznánye dani bio KOJ (1914), 149

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bìrovíja -e ž sodišče: sze more birovii krajine naznánye dati AIP 1876, br. 10, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bisnéjnje -a s divjanje: Na 'zidovov prouti Kriſztuſi biſznejnye KP 1771, 262

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bìster -tra -o prid.
1. bister, prodoren, oster: Cslovek je biszter bio AI 1875, kaz. br. 7; dvej okej bistrivi BJ 1886, 42; Nogé nyihove ſzo biſztre na krvi prelejávanye KŠ 1771, 453
2. hiter: Kako biſztra ſztrejla BKM 1789, 166
najbistréjši -a -e najhitrejši: Najbistrejšega konja dojde AI 1875, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bìstrički -a -o prid. bistriški: za bisztricskoga Grofa vcsini KOJ 1848, 59

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bistrína -e ž bistrost: Bisztrina povoudni tvoje BKM 1789, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bìstriti -im nedov. spodbujati: Biſztri je na evangyelicsánſzki 'zitek KŠ 1771, 538

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bìstro prisl.
1. bistro: po biſztro tekoucsem potoki KŠ 1771, 788; Oči so nyim pa bistro na vučitela obernjene BJ 1886, 3
2. hitro: Ogen i voda biſztro hodijo BKM 1789, 187; Bics bo'zi te doide bisztro KAJ 1848, 190; bisztro na nyega sztrêlajo TA 1848, 49; bisztro szo odplavali KAJ 1870, 165

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bistróča -e ž hitrost: je nyegova ládja z-vetra bisztrôcsov tekla KAJ 1870, 92; Eto sze zvelkov bisztrôcsov zgodi AIP 1876, br. 9, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bistrodŕkavec -vca m hitri tekač: Bisztro be'zécsi lüdjé (bisztrodrkavci) KAJ 1870, 36

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bístvo -a s bistvo: ali csloveka bisztvo, lasztivnoszt je izréda vnogoféle AIP 1876, br. 5, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bìti bìjem nedov. biti, tolči, tepsti: ka me biješ KŠ 1771, 326; zapovedali ſzo nyidva ſibami biti KŠ 1771, 393; i bili ſzo ga KŠ 1771, 399; i bijeta zemlo zevſzákim vdárczom KŠ 1771, 785
bìti se bìjem se biti se: ſze v-prſzi bije KM 1783, 128; ſze je bio vu prſzi KŠ 1771, 231
bíti -a -o bit, tepen: je bicsuvan i bit KŠ 1754, 107; ſzluga pa bit bode zvnougim KŠ 1771, 214

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bitínija -e ž Bitinija: ka je v-Bithynii 73. leta premino KŠ 1771, 158; med Kapadocziov Bithyniov bodoucso dr'zélo KŠ 1771, 554

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bítje1 -a s
1. bitje, pretep: tve bíttye, i kervni slaki obeſzelio mene SM 1747, 69; bi sze bitje zacsnolo KOJ 1848, 91; kaj bi ſze bojali od bitya KŠ 1754, 14; je i konecz najsao vu bitji KOJ 1848, 23; pred bitjom opüstili KOJ (1914), 153
2. udarjanje, naznanjanje z zvočnim znakom: vöre je zbitja vöre mogôcse znati KAJ 1870, 158

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bítje2 -a s obstoj, obstajanje: Verbum bitje znamenüje KOJ 1833, 46; pod ſzpodobom, i nej bítyom, ſzkrite ſzo nám ſzkrovnoszti KM 1783, 62

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bítva -e ž bitka: ino sze priprávla k-velikoj bitvi KOJ 1848, 120

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bitvìšče -a s bojišče: z bitviscsa odbe'sijo KOJ 1848, 57; da jih je 20 jezér na bitviscsi zobé nihálo KOJ 1848, 100; na mohatskom bitviscsi KOJ (1914), 115

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bívanje -a s bivanje, obstoj: verjem nyegovo bivanye BRM 1823, 99

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bívati -am nedov. bivati, živeti: biva žerjav po močvarni kraji AI 1878, 26; gde lidjé bivajo AI 1878, 8
bivajóči -a -e bivajoč: Te bivajôcsi vu Nébi TA 1848, 3; bivajôcsi vu püscsávi TA 1848, 57; szaszi sze pred nyim vsze bivajôcse na zemli TA 1848, 25; bistra srvár bivajoči na ti najvišiši pečinaj AI 1878, 16
bívani -a -o obstoječ: szamo vu mislênyi bivano dugoványe znamenüje AIN 1876, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bívec -vca m pretepač: Ár je potrejbno püſpeki biti, nej bivczi KŠ 1771, 657

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bívol -a m bivol: Bivaly; bivol KOJ 1833, 152

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bívost -i ž bivanje: Bivoſzt i nárava Bôga BRM 1823, V; Bôga bivoszt KAJ 1848, V; i bivoszt moja je kak nicsesz TA 1848, 32; “Prijátelj” bivoszt szvojo pokázo AI 1876, br. 1, 1; Sztácse vö vsze bivoszti vretina KAJ 1848, 6; ki je nyim dao bivoszt KAJ 1848, 8; V-bivoszti bôgi ednomi KAJ 1848, 9; Mi vszi szmo cslovecse bivoszti KAJ 1870, 30; Ár od nyega vszêm bivosztam KAJ 1848, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bižáj -a m tečaj, daljinska mera: vmeſzto, ſtero je na séſtzdeſzét bi'zájov od Jeru'zálema KŠ 1771, 255

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bižíca -e ž kamela: bi'zicze z-Midie i z-Eſe KŠ 1771, 814

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blágo -a tudi blagó tudi blagóu -á s premoženje, lastnina: nai nyegovo blágo pri nyem oſztáne TF 1715, 16; kako tou blagou TF 1715, 29; nyegovo laſztivno blágo KŠ 1754, 61; k naſſemi blági ne prilo'zmo KŠ 1754, 59; kákſe je blágo odicsene ſzkrovnoſzti KŠ 1771, 605; kaj ga nadevſzejm blágom poſztávi KŠ 1771, 83; Naj blisnyega blága ne po'seleimo KM 1783, 10; Naj ſze ne radüje niscse ſzvojemi blági SŠ 1796, 89; Mou'z zmo'zem vu blági BKM 1789, 419; Z-ſzvetzkim blágom csedno 'zivlenye BRM 1823, VII; 'snyihovim blágom KOJ 1848, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blagoslávlanje -a s blagoslavljanje: gda je blagoszlávanye dokoncsao AIP 1876, br. 2, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blagoslávlati -am nedov. blagoslavljati: moliti i nyega blagoſzlávlati KŠ 1754, 104; Blagoszlávlam Goszpodna TA 1848, 11; pehár, ſteroga blagoſzlavlamo TA 1848, 204; nego prouti bole blagoſzlávlajte KŠ 1771, 709; csi bos blagoſzlávlao KŠ 1771, 518; gda bi je on blagoſzlávlao KŠ 1771, 258; blagoſzlávlaj düsa moja Goſzpodna KM 1783, 4; Blagoſzlávlajmo Goſzpodna KM 1783, 28
blagoslavlajóuči -a -e blagoslavljajoč: blagoſzlávlajoucsi Bogá KM 1783, 258; blagoszlávlajoucs KOJ 1845, 137

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blagoslòv -a m blagoslov: tvoj blagoſzlov BKM 1789, 24; Blagoſzlov KM 1790, 111; ſztvojim ſzvétim blagoſzlovom TF 1715, 47; ſztvojim ſzvétim blagoſzlovom ABC 1725, A6a; nai blagoſzlov Abrahámov med pogane pride SM 1747, 17; Otsé blagoſzlov potrdi KŠ 1754, 33; po blagoſzlovi krüh i vino zovéta KŠ 1754, 8b; Agneczi blagoſzlov i poſtenyé KŠ 1771, 776; vu vſzem blagoſzlovi KŠ 1771, 574

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blagoslòven -vna -o prid. blagoslovljen: Kak drúge tvoje blagoſzlovne BKM 1789, 398; pôt blagoſzlovna BRM 1823, 348; Blagoslovna kapla BJ 1886, 33

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blàgoslovìtel -a m blagoslovitelj: I dela blagoszlovitel KAJ 1848, 251

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blagoslòviti -im dov. blagosloviti: ino ga je blagoſzlovo TF 1715, 39; blagoſzlovi ti náz TF 1715, 47; Bogh blagoſzlovi ti náz ABC 1725, A7a; Blagoſzlovi náſz Boug BKM 1789, 153; zevſzim dobrim blagoſzlovis SM 1747, 85; ſteri je náſz blagoſzlovo KŠ 1754, 104; vtebi ſze, praj, blagoſzlovijo vſzi národje KŠ 1771, 561
blagoslòvivši -a -e ko je blagoslovil: I blagoſzlovivſi vlomo ga je KŠ 1771, 513; i blagoſzlovivſi dáo ga je vuscenikom KŠ 1771, 283
blagoslòvleni tudi blagoslòveni -a -o blagoslovljen: Blagoſzlovlen Boug BKM 1789, 7; csi gli blagoſzlovleno KŠ 1754, 86; Telou ſze meni vu blagoſzlovenoi ofri dáva TF 1715, 40; Blagoſzlovleni bodejo SM 1747, 9
blagoslòvlenejši -a -e bolj blagoslovljen: I z-dobrotami ocsé tvojega Blagoszlovlenêsi KAJ 1848, 386

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blagoslovlenjés blagoslovitev: Pehár blagoſzlovlenyá, ſteroga blagoſzlávlamo, nej je vjedinyanye kri Kriſztuſove KŠ 1771, 509

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blagoslòvno prisl. blagoslovljeno: Pelaj náſz blagoſzlovno Vu blá'zenſztvo BRM 1823, 23

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blagoslòvnost -i ž blagoslov: Ti ſzi mi bio radoſzt, v-histvi blagoſzlovnoſzt BRM 1823, 423; Za ſzvêta blagoſzlovnoſzt BRM 1823, 53

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blànja -e ž deska: med dve ocelne blanye sze sztiszne AIP 1878, br. 9, 6; szo po vküp zbitih blanyaj ropotali KOJ (1914), 100

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blànjica -e ž deščica: je z-borovimi blanyicami vszeokôli zaopásejo KAJ 1870, 81

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blàtiti -im nedov. blatiti, mazati: Düse z-zlom blatiti nehênyas KAJ 1848, 190

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blàto -a s
1. blato Nai ſzi má ſzvoje blato SM 1747, 74; Vtvoji 'zlakouv járki blato KŠ 1754, 259; i napravo je blato zſzline KŠ 1771, 296; ta zeprána ſzvinya vu kalis blata KŠ 1771, 721; pren. V-blati grêhote KAJ 1848, 7
2. ilovica: ár ſzi ti mené zblata napravo KŠ 1754, 242; nema obláſzti loncsár nad blatom KŠ 1771, 468; ſzem bio pun jaſz blata BKM 1789, 78; z-blata ſztejne KM 1790, 68; zblata ali zemlé napôkane stené BJ 1886, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blázen -zna -o prid. brezbožen, bogokleten: Te blázen právi KŠ 1754, 9; Blázna ſzpitávanya KŠ 1771, 660; I rú'znoſzt i blázni gucs KŠ 1771, 583; priglihávani bode kbláznomi mou'zi KŠ 1771, 23

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blazìna -e ž pernica: Pulvinarium. Blazina KMS 1780, A8b; Naj bode miloſcsa tvoja, Eto noucs blazina moja BKM 1789, 393; Nemárnoſzt je pa práznoſzti blazina BRM 1823, 355; blazina KOJ 1833, 154; I trda zemla mi je blazina KAJ 1870, 135

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blazìnica -e ž blazinica: Tvoje ſzvilene blazinicze BKM 1789, 32

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bláznik -a m brezbožnik, bogokletnik: Jaj blázniki KM 1783, 286; Bo'ze ſzvéte recſi bláznik BKM 1789, 67; Kriſztuſſa je imenüvao za bláznika KM 1796, 107; blázniczi scséjo Czérkev tvojo vtoniti KAJ 1848, 164

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blázniti -im nedov. brezbožno, bogokletno govoriti: prouti Bougi blázniti KM 1796, 79; nikaj nezna, nego blázni okouli ſzpitávanya KŠ 1771, 642; veli: bláznis Paveo KŠ 1771, 423; oni, ki bláznijo TA 1848, 39; Ár ali bláznijemo, Bougi bláznijemo KŠ 1771, 537

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bláznost -i ž
1. norost, nespamet: vnouga piſzma te na bláznoſzt obrácsajo KŠ 1771, 423; z-velikim ſpotom, i z-blaznoſztyom napunyena KM 1783, 64; za volo bláznoſzti moje TA 1848, 31
2. bogokletje: Niháj tá tou bláznoſzt BKM 1789, 450; Ar rejcs kri'za teim, ki ſze ſzkvarijo, je bláznoſzt BKM 1789, 491; Jezus je trpo bláznoſzti KMK 1780, 15

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blážen tudi blájžen -a -o prid. blažen: Blá'zen, ki szvoje vadlüványe postüje KAJ 1848, 4; ter na bláſeni navuk poznánya Kriſtuſſevoga pripelala TF 1715, 3; bláſeno ino tiho preminenye engedüvau TF 1715, 30; Blásen je on Cslovik SM 1747, 91; Bláj'zen bojdi BKM 1789, 7; Od blásenoga zvelicsánſztva BKM 1789, 95; vu vecsznoszti blá'zenoj KAJ 1848, 4; blá'zeno vüpazen KŠ 1754, 126; na blá'zeni 'zitek KŠ 1771, 590; Blá'zeno Sz. Trojſztvo KM 1783, 10; bláj'senomi Trojſztvi SŠ 1796, 7
bláženejši -a -e blaženejši: Blá'zenejſa je pa KŠ 1771, 504
nájbláženejši -a -e najblaženejši: Nebeſko Králestvo je náj blá'senejse prebivanya meſzto KMK 1780, 100

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bláženstvo tudi blájženstvo -a s blaženost: po ſteroi bi mogli sitka vekivecsnoga bláſenſztvo zadobiti TF 1715; Dáj mi 'zitka bláj'zenſztvo BKM 1789, 8; Návuk od bláſenſztva SM 1747, 9; Z-ſteroga blá'zenſztva KŠ 1754, 76; ſze od jezero lejt blá'zenſztva ſzpominajo KŠ 1771, 761; blásensztva diko zadobimo KM 1783, 19; te bode pelao vu bláj'senſztvo SŠ 1796, 11; Pri tebi je blá'zensztva isztina KAJ 1848, 9; On váſz zblá'zenſztvom darüje BKM 1789, 43

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bledèti -ím nedov. bledeti, rumeneti: Lisztje drevja blêdi i dolikáple KAJ 1870, 27

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blédi -a -o prid. bled: Bledoj materi bi sze krôto 'zmajila AI 1875, kaz. br. 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bledìčen -čna -o prid. bledičen, slabokrven: steri szo v-bledicsnom betegi AIP 1876, br. 7, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blédožúti -a -o prid. bledorumen: Má velko bledo-žuto cvetje AI 1878, 51

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bléjati blejém nedov. blejati: ágneci blejéjo za mater KAJ 1870, 138; Mati je blejála KAJ 1870, 101

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bléka -e ž trebuh: Vu tom je 'zalôdec i bléka (bónya, trobüj) KAJ 1870, 33

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blèn -a m črni zobnik: Blen jáko čemérnati náras AI 1878, 49

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blísčava -e ž bleščava: Od bliszcsave pred nyim szo obláczke razegnáni TA 1848, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blísčiti se -im se nedov. bliščati se: Ni vno'zina zvêzd sze nêbliszcsila KAJ 1848, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blísk -a m blisk: Blizk; Fulgur KMS 1780, A7; Ar liki bliſzk zhája KŠ 1771, 81; prszi eden 'zarjav bliszk preszmekno AI 1875, kaz. br. 7; pren. Csi vdeli bliſzk od ſzé dá BKM 1789, 246; Tvoje dike blíszk KAJ 1848, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blískanjca -e ž bliskanica, bliskanje: vido ſzam Satana, liki bliſzkanyczo KŠ 1771, 203; I od toga králeſzkoga ſztoucza ſzo vö sle bliſzkanycze KŠ 1771, 774; i vcsinyene ſzo bliſzkanycze KŠ 1771, 787; pren. Vgáſzi 'ze ſzrd tvoj zbliſzkajczom BKM 189, 351

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blískanje -a s
1. bliskanje: ſzbliſzkanyem ino ſztrejſkanyem KŠ 1754, 7; med trejſzkanyem i bliſzkanyem vö dáo KM 1796, 38; med grumlejnyom i bliszkanyom prepovedao KOJ 1845, 120; pren. Naj ſze mi ſzvetlo bliſzkanye ſzká'ze licza tvojega BKM 1789, 320; Naj ſze mi ſzvetlo bliſzkanye ſzká'ze licza tvojega SŠ 1796, 124
2. svetloba: gda te ſzvescsa zbliſzkanyem preſzveti KŠ 1771, 209

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blískati se -am se nedov.
1. bliskati se: bliszkati sze KOJ 1833; Gda ſze bliſzka BKM 1789, 362; Csi gli bliſzka i germi SM 1747, 76; Bliſzka ſze KM 1790, 92; blizka sze AIN 1876; pren. Csi zocsmi ſzemo tamo bliſzkamo KŠ 1754, 43
2. bleščati se, svetiti se: I gvant nyegov ſze je bliſzkao KŠ 1771, 129
bliskajóuči -a -e bleščeč: i gvant nyegov je bio bejli i bliszkajoucsi ſze KŠ 1771, 199; vu bliſzkajoucsem gvanti KŠ 1771, 254

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blisketàti -kèčem nedov. bleščati: deci v-ocsi bleszkecse AIP 1876, br. 1, 6
blisketéči -a -e bleščeč: kača z blisketéčimi očámi AI 1878, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blisketénje -a s blisketanje, svetlikanje: bliszeketênye ôcsi AIP 1876, br. 5, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blíščati se -im se nedov. bleščati se, lesketati se: Zvejzde ſze 'ze bliscsijo KŠ 1754, 250; proti Farizeuskoj ſzkazlivoſzti, ſtera ſze li zvüna zprávde bliſcsi KŠ 1771, 743; liki jaſpis kamni, bliſcsécsemi, kako kriſtal KŠ 1771, 805; Dáva noucs ſzkim ſze bliſcſijo BKM 1789, 20

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blizávati se -am se nedov. bližati se: Törszkiország de sze vsze bolje razrüsênyi blizávo AIP 1876, br. 9, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blíziti se -im se nedov. bližati se: vszigdár sze bolje i bolje blizita AIP 1876, br. 6, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bližánji -a -e prid. bližnji: na bli'sányi brejg odneſzao KM 1796, 50
bližánji -a -e sam. bližnji: i moji bli'zányi ôzdalecs posztánejo TA 1848, 31

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blížati -am nedov. bližati, približevati: K-popolnoszti czili Bli'zaj szam düso mojo KAJ 1848, 159
blížati se -am se bližati se: štere se hitro k bregi bližajo AI 1878, 3
bližéči -a -e bližajoč se: oznanávlaš bližéče proletje AI 1878, 27

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bližávati se -am se nedov. približevati se: Bližávajmo se k potoki AI 1878, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blíženje -a s bližanje, približevanje: za iménaj bli'zenya dosztavkom AIN 1876, 27

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blížešnji -a -e prid. bližnji: nyegova bliſeſnya nevola TF 1715, 42; hodmo vu bli'znyejſa mejſzta TF 1715, 105
blížešnji -a -e sam. bližnji: tvojega bliſesnyega ſené SM 1747, 46; ſto ſze eti trej vidi tebi bli'zesnyi biti toga ſzpádnyenoga KŠ 1771, 205; naſe bli'zesnye lübimo KŠ 1771, 840

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bližína -e ž bližina: V bližini začüjemo pokanje AI 1878, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blížiši -a -e prid. bližnji: v-eden bli'zisi váras sô KAJ 1870, 54

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blížnik -a m bližnji: sze i bli'snik nepohüjsa KOJ 1845, 31

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blížnji -a -e tudi blížni -a -o prid. bližnji: vu blisnyo trsztino KOJ 1848, 4; v-bli'znyem lôgi AI 1875, kaz. br. 7; bli'zni lidjé me ne povr'zejo AIP 1876, br. 5, 6
blížnji -a -e sam. bližnji: Naj blisnyega blága ne po'seleimo KM 1783, 10; blisnyemi tvojemi TF 1715, 9; proti tvoiemi blisnyemi ABC 1725, A4a; Bougi i bli'znyemi KŠ 1771, 725; nasemi bli'znyemi BRM 1823, VII; Blisnyega ſzvojega vbogoga obleicsi SM 1747, 88; lübi bli'znyega KŠ 1754, 28; ſzvojega bli'snyega KM 1790, 18; kágda ſze mámo mi znaſſim blisnyim glihati TF 1715, 14; Preporácsam ti bli'snye, priátele KM 1783, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blóda -e ž blodnja: Vola nam naj csiszta bode Od vsze rú'znoszti i blôde KAJ 1848, 52

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blóden tudi blóuden -dna -o prid. bloden, zmeden: blouden brat KOJ 1845, 94; ki povrné grejsnika zbloudne nyegove pouti KŠ 1771, 754; Kak blodne ovczé ſzmo BKM 1789, 46; pout i bloudni lüdi BKM 1789, 244; blôdne vcsio BRM 1823, 38; Od blôdne szteze zla KAJ 1848, 5; na porob dao Blôdnim spotlivczom KAJ 1848, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blóditi tudi blóuditi -im nedov.
1. biti v zmoti: i jaſz blodim SM 1747, 67; blôdim AIN 1876, 65; bloudite, neznajoucsi piſzma KŠ 1771, 141; Ne bloudte KŠ 1771, 500; vſteroj eſcse zdaj bloudi KŠ 1771, 667; Blôdijo, ki tebé nepoznajo KAJ 1848, 10; je szpoznao, kak je blôdo KAJ 1870, 126
2. zmedeno govoriti: bloudi kaksté lejpi KOJ 1845, 141
3. spravljati v zmedenost: Csi naſz dobrota blôdi BRM 1823, 34
blodéči -a -e
1. blodeč, tavajoč: szem jasz blodécsi KAJ 1848, 127; blodécsa ovcsicza KM 1783, 165; blodécsa szvekloscsa AI 1875, kaz. br. 7; tve blodécſe ovcsicze SM 1747, 67; ovczo nyegovo blodécso KŠ 1754, 66; liki blodécse ovczé KŠ 1754, 708
2. ki je v zmoti: nad neznajoucsimi blodécsimi KŠ 1771, 678
blódjeni -a -o zmeden: Vnogi blodjeni bodo AI 1875, br. 2, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blodjenjétudi blóudjenje -a s zmota, zabloda: Bloudjenje ſto razmi KŠ 1754, 73; I vſzacskovoga blodjenyá BKM 1789, 62

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blódnik tudi blóudnik -a m blodnik: je bloudnik poſztano KM 1796, 9; Kelki blôdnik jocse KAJ 1848, 31; V-blôdniki trák vere netim KAJ 1848, 272; voditel blôdnikov KAJ 1848, 48; I blôdnikom vremen nihás KAJ 1848, 23; Blôdnikom pot i ſzvecsa BRM 1823, 37; Povrni blôdnike KAJ 1823, 152

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blódnost tudi blóudnost -i ž zmota, hudobija: Da ne bodo vmeni bloudnoſzt BKM 1789, 128; bloudnoſzt KOJ 1845, 175; Blôdnoszt nepotere nyega vere KAJ 1848, 10; Scséjo náſz zapelati vbloudnoſzt KŠ 1754, 174; od vſzáke blôdnoszti BRM 1823, 2; ſzpádnejo vu bloudnoſzt KŠ 1771, 442; naj zbloudnoſztyov ti hüdi vö ne ſzpádnete KŠ 1771, 723; Ah nori! ſzlejpa bloudnoſzt KM 1783, 286; Kossuth za Deákovo blôdnoszt právi AIP 1876, br. 3, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bltinci -nec m mn. Beltinci, kraj v Prekmurju: nize Böltinec AIP 1876, br. 1, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

blǘzi in blízi prisl. blizu: Goſzpodnov prihodek blüzi jeſzte SM 1747, 28; blüzi k tiſztoj dr'zéli KŠ 1771, 274; kſteromi je blüzi bilou meſzto KŠ 1771, 424; ka blizi nász nê bojna bila AI 1875, kaz. br. 3; je nyemi jáko blizi fücsko kre gláve AIP 1876, br. 1, 5; blízi AIN 1876, 27, 64, 38; Blüzi koga KOJ 1833, 131; pri Kapeli blizi Radgone KOJ (1914), 96
blìže bliže: Gda bi pa on bli'ze ſou glédat KŠ 1771, 361; Ar je zdaj bli'ze knám zvelicsanye KŠ 1771, 478; I bli'ze ſzem prisao BKM 1789, 385; Poj, peszics moj, bli'ze eszi KAJ 1870, 10
nájblìže najbliže: tisztih lüdih Jezike, s-sterimi náj bli'se má 'siveti KOJ 1833, XII

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bmski -a -o prid. češki: obláda bömszkoga Holubára AI 1875, br. 1, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bnja -e ž trebuh: 'zaloudec i blêka (bönya, trobüj) KAJ 1870, 33

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bòb -a m bob: Bob v sztejno metati KOJ 1845, 12; Sztejne sze bob neprime, tak sze neprime návuk okorne decé KOJ 1845, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bobén -a m boben: bobén KOJ 1833, 154; vszi bobénje zahrumijo KOJ 1848, 91; na bobén ne vdári KAJ 1848, 277

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bobínki -ov m mn. koze: Komi szo bobinki na prsza vdarili KOJ 1845, 117; szo prisle oszepnice (bobinki) KOJ (1914), 130; József I. v-bobinkaj (oszipniczaj) je vmr’o KOJ 1848, 105

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bobnjáriti -im nedov. bobnati: devojke, stere bobnyárijo TA 1848, 53; niki ſzo 'ſveglárili, i bobnyárili KM 1796, 60

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bobòčnoti -em dov. zahrumeti: Voda nisterokrát bobocsne i zmehéri sze AIP 1876, br. 3, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bòbov -a -o prid. bobov: sze namêrijo na bobovo zrno AIP 1876, br. 10, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bòčkajov -a -o prid. Bočkajev: je Botskajova maszlácska prászka vtihnila KOJ 1848, 88

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bòdanje -a s zbadanje: med vnougim düsne-vejſzti bodanyem KM 1796, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bòdati -am nedov. zbadati: rezali ſzo ſze, i bodali KM 1796, 75; i bodalo me je vu obisztaj moji TA 1848, 58

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bodávati -am nedov. nabadati: je metule lôvo i na iglo bodávo AI 1875, kaz. br. 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bodéčast -a -o prid. bodičast: Ščipek je bodečast AI 1878, 44; Sád (žér) má bodéčasto glavico AI 1878, 46

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bodéči -a -e prid. bodeč: Med bodécsim scsetáljom SŠ 1796, 117; bodécse, kak ješ, zvünejscine KOJ 1845, 21

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bodélj -a m gladež: Po rô'zaj i bodélji KAJ 1848, 30; Po trnyi i bodélji KAJ 1848, 236

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bòdikaj tudi bòjdikaj prid. neskl. slab, hudoben, ničvreden: niki bodikaj csevkácske KOJ 1833, VI; toga bodikaj csloveka AIP 1876, br. 6, 6; za tejlo pa pri bojdikaj mazeczaj KOJ 1845, 10; z vmárjajoucsimi bojdikaj lüsztvami KOJ 1848, 71; Mésnike pa na teliko za bojdikaj dr'sali KOJ 1848, 103

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bodìšče -a s bodice, bodičje: [Jež] pri tem bodišče našopiri AI 1878, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bòdnoti -em dov. vbosti, zabosti: bodnoti KOJ 1833, 154; falácsec szala bodne KAJ 1870, 58; Szvèto rebro bodnejo BKM 1789, 74; kak da bi ga igla bodnola KAJ 1870, 83; gda mi bodne ſzmrt me ſzrcze BKM 1789, 65

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bòdonci -nec m mn. Bodonci, kraj v Prekmurju: v-Bodonce KOJ 1848, 122

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bodóuči -a -e prid. navzoč, bivajoč: vu ſzvétom hiſtvi bodoucſim KŠ 1754, 46; I váſz bodoucse mrtve KŠ 1754, 72; zadovolte ſze nazoucſi bodoucsim KŠ 1754, 64; pokoren bodoucſi Otſi KŠ 1754, 106; vu naſem vrejmeni bodoucsi KŠ 1771, A3a; pravicsen bodoucsi KŠ 1771, 6; tebi eti zaisztino nazoucsi bodoucsemi ponizno naklányam KM 1783, 55; 'znyimi bodoucs BKM 1789, 123; Boug bodoucſi ſzramoto trpo BKM 1789, 72; vu dobrouti bodoucsi KM 1796, 27; brezi tüvárissa bodoucsi SIZ 1807, 4; pod Korounov bodoucsi Národje KOJ 1833, VIII; na klánye bodôcse ovczé TA 1848, 36; brez jálnoszti bodôcsim TA 1848, 11; Vu knigaj bodôcse piszke KAJ 1870, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bodóust -i ž navzočnost, bivanje: Tvoja zmenom bodouſzt, ſzpune vüpaznoſzti SŠ 1796, 85; najzvejsztsenoga dogoványa v-accusativusi bodouszt KOJ 1833, 58; Geto dugoványi zvün bodouszti tüdi ládanye priszvájamo KOJ 1833, 123

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bogabojàzen -zni ž bogaboječnost: Bogá-bojazen je zacsétek modrôszti TA 1848, 94; tu más sôlo bôgabojazni KAJ 1848, 304; büdi me na vüpazen, I sztálno bôgabojazen KAJ 1848, 111; navcsim vász bogábojazen TA 1848, 26

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bogabojàznost -i ž bogaboječnost: Ka ſze dáva tebi vBogábojaznoſzti BKM 1789, 237; Bogá-bojaznoſzti nám lejpo példo oſztavo KM 1796, 65; bôgabojaznoszti Odicseno példo vszem dao KAJ 1848, 117

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bogabojéči -a -e prid. bogaboječ: Bogá bojecſi Magiſtratus SM 1747, 29; bogábojecſi Kerſzcseniczi SM 1747, 28; dabi bogábojécsi bili KŠ 1754, 20; csi je ſto Bogábojécſi KŠ 1754, 147; pobo'zen i Bogá bojécsi KŠ 1771, 371; Bogábojécsa Divicza KOJ 1845, 85; da Bogá bojécsemi dobro bode KM 1783, 202; nad bôgabojécsemi, i csakajôcsimi TA 1848, 25
bogabojéčejši -a -e bolj bogaboječ: gdeſzo naime Bogábojecſeiſſi TF 1715, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bogamolìti -mòlim nedov. moliti: ino bogámoliti navči BJ 1886, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bogarodíca -e ž Bogorodica, Kristusova mati: odicsena Bogá-Rodicza KM 1783, 170; Szvéta Bogá Rodicza KM 1783, 86

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bogástvo tudi bogátstvo -a s bogastvo: pogine vſzáko bogáſztvo SM 1747, 82; Bogásztvo je nesztálno BKM 1789, 15; vkanenyé bogáſztva zadavi to rejcs KŠ 1771, 43; Na proszim bogatſztva BRM 1823, 130; Neproszim te ni bogátsztva KAJ 1848, 19; I nej vu bogátsztvi BRM 1823, 17; kak vu vszem bogátsztvi TA 1848, 99; zemlo ſzi napuno ſztvom bogáſztvom BKM 1789, 156; pren. Bogátsztvo, veszeljé v-Tebi BRM 1823, 10; mojega blá'zenſztva bogáſztvo KŠ 1754, 236; Po bogásztvi tvojega blá'zenſztva KM 1783, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bògat -áta -o prid. bogat: ſzem nei tak bogati SM 1747, 72; Ali Boug, bogat bodoucſi vu ſzvojoj miloscsi KŠ 1754, 117; Boug bogat bodoucsi BKM 1789, 306; idem kbogatomi Goszpoudi BKM 1789, 234; Bogáti i veliki bodete BKM 1789, 10; érseki i püspöki, ti bogáti, vnogo szrebra i zláta noszécsi AI 1875, kaz. br. 1
nájbogatéjši -a -e najbogatejši: Szamo dvá najbogatejsiva farara szta denok nej szilo pricsakala KOJ 1914, 150
bogáti -oga sam. liki bogátomi notri vu králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 63; i vnougi bogati vrgli ſzo doſzo doſzta KŠ 1771, 142; Te bogáte napunyene Je pa prázne odpüszto BKM 1789, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bogátec -tca m bogataš: Bogátecz KŠ 1771, 745; Bogátecz KMS 1780, A2; kak bogátec ne zamüdi AIP 1876, br. 1, 6; Zbogácza vcſiniti ſziromáka BKM 1789, 175; jaj vám bogáczi KŠ 1771, 184; navküpe bogátzi i sziromaczke TA 1848, 39; Bogátci vnôge dôbi hráno jejo KAJ 1870, 44; i bogácze je odpüſzto KŠ 1771, 165

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bógaten tudi bógoten -tna -o prid. ubogljiv: Engedelmes, bôgaten -a -o AIN 1876, 23; naj je samo ono [dête] bôgotno BJ 1886, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bogátost -i ž bogatost: Posténoszt-bogátoszt AIP 1876, br. 10, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bogaznánec -nca m bogoslovec: ſze je Theo-logus, tou je, Bogáznánecz zváo KŠ 1771, 260

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bógec -a m malik: i drá'zd'zili szo ga z szvojimi bôgeczmi TA 1848, 65

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bogíca -e ž boginja: nyihove Szerápis Bogicze KŠ 1771, 101; velike Bogicze Diáne KŠ 1771, 101

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bògme medm. bogme: tesko je bogme ete manyouſzti racſun dávanye TF 1715, 6; Té bogme tam ne oſztáne KŠ 1754, 271; Bo'semi pitanyi bogme ti ne vujdes SŠ 1796, 92; Lübéznoſzti bogme 'ze vnikom nega BKM 1789, 202; ár bogme zgoris KAJ 1870, 8; Bogme prav más KAJ 1870, 10; Bog me, mi szmo AIP 1876, br. 12, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bogméčiti tudi bojhméčiti -im nedov. zaklinjati se, bogme govoriti: Nepriszégaj, nebogmêcsi KAJ 1848, 191; Csi za vſzákoga dugoványa volo bojhmécsemo KŠ 1754, 17

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bogmét -a m zaklinjanje z besedo bogme: brbravna recslivoszt, Bogmet i nanizávanye KAJ 1848, 173

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bogojánski -a -o prid. bogojinski: na csetvernih faraj, najmre: Bagojanskoj KOJ (1914), 104

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bogojína -e ž Bogojina, kraj v Prekmurju: Bogojína KOJ 1848, 92

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bogolǜbnost -i ž bogoljubnost: da Küzmics Miklosi, bogolübnoszt z csela szija KOJ (1914), 153

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bogopsǜvec -vca m bogokletnik: szo pápinszke kmete za bogopszüvce ospotováli KOJ (1914), 127

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bogoslòvstvo -a s bogoslovje: Doktorsztvo Modro- i Bogoszlovsztva zadobivsi KOJ 1845, 54

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bógšanje -a s poboljšanje: obecsas, Bôgsanye z-vüsztami BRM 1823, 276

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bógšati se -am se nedov. boljšati se: Naj sze bôgsati nemüdis BRM 1823, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bóhar -a m berač: szta dvá bôhara 'zivela KAJ 1870, 37

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bòj -a m boj, bojevanje: ino boy ob cſimo TF 1715, 30; proti ſztáli vu boji SM 1747, 26; Boute pa csüli boje i bojouv gláſzi KŠ 1771, 79; nej je drügo nego boj KM 1783, 272; je boj nasztao KOJ 1848, 5; boj szopijo TA 1848, 114; boj pelati AI 1875, kaz. br. 3; v boji AI 1878, 6; z-bojom prehenyali KOJ 1848, 8; Z-bojom nemrejo nikaj opraviti AIP 1876, br. 1, 3; pren. Boj dühá prouti tejli KŠ 1754, 192

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bojàti se -ím se nedov. bati se: Zakai vreidnoſze je bojati TF 1715, 18; kaj ſze bojim BKM 1789, 92; ki ſze boji SM 1747, 63; koteri ſze nyega bojijo TF 1715, 47; koteri ſze nyega bojo ABC 1725, A6a; neboiſze kſzebi prijéti Mário KŠ 1771, 6; Bój ſze cslovik KM 1783, 280; Bojteſze ga SŠ 1796, 159; kai bi ſze mi Bogá bojali TF 1715, 13; kaj bi ſze bojali KŠ 1754, 14; bojao ſze je luſztva KŠ 1771, 47; Ar ſzo ſze ga bojali KŠ 1771, 138; ſze bode bojála KM 1790, 20; szosze doszimáo bojali KOJ 1848, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bojàzen -zni ž bojazen, strah: ſzmertna bojazen ne preobláda SM 1747, 58; Okoul’ náſz je vſzigdá bojazen SŠ 1796, 24; Vasa bojazen BKM 1789, 94; Bojazen Bôga KAJ 1848, VI; ſzi mené obarvo od bojazni BKM 1789, 370; Ga vsze cseszti z-bojaznov KAJ 1848, 113

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bojazlívi -a -o prid. bojazljiv: ka ſzte tak bojazlivi KŠ 1771, 114; ka sze bojazlivim lüdém zdi KOJ 1845, 100

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bojàznost -i ž bojazen, strah: Bojaznoſzt Goſzpodna KMK 1780, 19; Bojaznoſzt Goſzpo-dna BKM 1789, 3; Bojaznoſzt Goſzpodna BRM 1823, VI; bojaznoszt KOJ 1833, 156; utvoioi bojasznoszti ABC, A7b; vu Bogá bojaznoſzti KŠ 1754, 158; Od bojaznoſzti pa nyega KŠ 1771, 97; V bojaznoſzti BKM 1789, 130; vu Bogá-bojaznoſzti SIZ 1807, 10; I z-bojali ſzo ſze zbojaznoſztyov velikov KŠ 1771, 114; Naj z-Bogá bojaznoſztyov KMK 1780, 87; Iscſi záto z-bojaznosztyom KM 1783, 202; Erjüje vrág zbojaznoſtyom BKM 1789, 91

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bójdi vez. bodi: bojdi on priáteu ali nepriáteu TF 1715, 14; pörgar, ali ſzi bojdi, meſztáncsar KŠ 1771, 589

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bòjdisi vez. bodisi: bojdi szi v-déscsi, v-sznejgi KOJ 1845, 51

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bojéčen -čna -o prid. boječ: szo posztrassüvali bojecsno lüsztvo KOJ (1914), 134

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bojéči -a -e prid. boječ: I bojécsi ſou ſzam KŠ 1771, 85; Oh kak bojécsi bode BKM 1789, 444; bojécsi ſzo ſze pa csüdivali KŠ 1771, 194; lüſztvo bojécse SŠ 1796, 64; bojécsoj divojki KOJ 1845, 87; bojécso 'ſenſzko KM 1796, 129; šteri bojéča teléta z lajanjom goni AI 1878, 8
bojéči -a -e sam. boječi: Ti bojécsi pa KŠ 1771, 805

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bòjna -e ž vojna, boj: Bojna KAJ 1848, IX; nê bojna bila AI 1875, kaz. br. 3; Za odvrnênye bojne BRM 1823, IX; Mir po bojni BRM 1823, IX; sze od szedem krajov bojne zacsnejo KOJ 1848, 109; pren. pojdti na ſzlejdnyo bojno z-satanom KM 1783, 196; neimamo mi boine proti kervi SM 1747, 26, BRM 1823, IX; beiſimo po terpleinyi vu boyno BRM 1823, 28; v-ſzmrtnoj bojni KM 1783, 271

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bòjni -a -o prid. vojen: Angyel bojni mimo ide BKM 1789, 95

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bòjnik -a m vojak, vojščak: Ne skodi nám 'ze bojnik BKM 1789, 96; Bojniki szo rane dika KAJ 1848, 264; obdvá bojnika AI 1875, br. 1, 2; vnogo mládi bojnikov AI 1875, kaz. br. 3; vszem bojnikom morejo roké povisznoti TA 1848, 60

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bòjovališče -a s bojišče: na bojovaliscsi KOJ 1848, 60

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bojovánje -a s bojevanje: vu tábor na bojovanye KOJ 1845, 73; po vnougom krivicsnom bojovanyi KOJ 1848, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bojováti -ǜjem nedov. bojevati se: prouti törki bojovati KOJ 1845, 59; pa bi tudi rad dale bojovao KOJ 1848, 99; neiga nikoga drügoga, ſteri bi bojovao zanáz TF 1715, 46
bojovajóuči -a -e bojujoč se: szrecsno bojovajoucsi Napoleon KOJ 1848, 119; z-poganmi bojovajoucsega KOJ 1848, 58; z Svedmi na Nemskom bojovajoucsimi KOJ (1914), 138

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bojovína -e ž vojni davek: na placsüvanye bojovine primora KOJ 1848, 3; escse i bojovino engedüje KOJ 1848, 46; za bojovino terjati KOJ 1848, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bójštvo -a s božanstvo: náj popolnejſe Bojstvo KMK 1780, 8; Jedino Bojſtvo BKM 1789, 120; niti bojstva loucsivsi KM 1783, 12; bláj'senomi Trojſztvi, Li jedinomi Bojstvi SŠ 1796, 7; vu ednom bojstvi KM 1780, 5; vjednom Bojstvi BKM 1789, 2; edno bo'ztvo KAJ 1848, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bojtár -a m pastirjev pomočnik, pogonič: Bojtár de iz-têm 'ze vsze má KAJ 1870, 9; z-bojtármi zeperé csredo KAJ 1870, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bojǜvanje -a s bojevanje: vnogo konyouv bi'zi na bojüvanye KŠ 1771, 782

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bojǜvati se -ǜjem se nedov. bojevati se, boriti se: proti vrági sze bojüvati SM 1747, 23; On vucsi bojüvati TA 1848, 14; Csi ſzam ſze zdivjácsinov bojüvao KŠ 1771, 523; ſteri bi bojuval za náz ABC 1725, A7a
bojüvajóuči -a -e bojujoč se: naj ſze bojüvajoucsi ne najdete KŠ 1771, 523; seregami bojüvajoucsi KOJ 1848, 93

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bòk -a m oven: bok med ovcámi KOJ 1833, 151

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bòkrači -ov m mn. Bokrači, kraj v Prekmurju: v-Bokracsi AIP 1876, br. 2, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bòldižar -a m Baltazar: Boldi'zár krao BKM 1789, 449; Bold'sár Krála KM 1796, 80

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bòle tudi bòlje prisl. bolj: nego bolie tvoie licze oberni knyemu SM 1747, 63; ſzem mojo zkvarjeno voljo bole naſzledüval SM 1747, 48; od koga bole eden krſztsenik KŠ 1754, 69; nego bole nátom bojdmo, da KŠ 1771, A4b; nego bole to hüdo z dobrim obládaj KŠ 1771, 72; i lidjé ſzo bole lübili kmiczo, liki ſvetloſzt KŠ 1771, 121; nego doſzta bole düsevnoga KM 1783, 141; od koga bole BKM 1789, 7 b; od toga bole szo KM 1790, 90; vendar je bole KOJ 1833, 82; kêm bole popolno KAJ 1848, 1; je bole nücliva s tem AI 1878, 10; vucsenike bolye povcsiti KOJ 1833, 32; sze pá 'zelênye bolye zglasuvala AIP 1876, br. 1, 5; malo bolje premiszli AIP 1876, br. 7, 2; rázum bolje raztolmacsi AIN 1876, 69
nájbòle najbolj: ſztákſov páſzkov, zkákſov ſzem naibole mogau, preloſo TF 1715, 9; te drüge dni, naj bole te ſzvéteſnye liki KŠ 1754, 26; Naj bole nyemi je zoucsi velika miloscsa i vugodnoſzt glédala KŠ 1771, 432; prineſzi, i knige, naj bole módre KŠ 1771, 652; ſtera zdr'sávajo ſze naj bole vu Apoſztolſzke vöre vadlüványi KM 1780, 7; tebi hválo dájem, ali náj bole, ka ſzi me oszloubodo KM 1783, 4; ali nikéd, i náj bole vu ſztári peſzmaj BKM 1789, 4b; 'Zivi tak na trôst vu trplênyi, i naj bole na zvelicsanye BKM 1789, IV; Gda moremo nájbole 'siveti KOJ 1833, 141; náj bolye vu nomenaj KOJ 1833, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bolénje -a s bolečina, trpljenje: Od bolenyá gláve AIP 1876, br. 1, 7; nyega bolénye BRM 1823, 69; haſzek bolênya BRM 1823, 50

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bolèst -i ž bolečina: gde od bolesti žarjave gorzdigáva nogé AI 1878, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bolèti -ím nedov. boleti: ſteroga tejlo krouto boli KŠ 1754, 243; Komi szrcé boli AI 1875, kaz. br. 7; boli AIN 1876, 45; Rane czvekouv bolijo me BKM 1789, 75
boléči -a -e boleč: Me bolécſe düse BKM 1789, 65

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bolèzen -zni ž bolečina: bolezen ſzerczá cslovecſega TF 1715, 35; ſzrczna bolezen KMK 1780, 71; Kelko bode mogao bolezni te'zi KAJ 1780, 52; bode mogao vſze ſzmrtne bolezni pretrpeti KŠ 1754, 244; betege naſſe je on pretrpo i bolejzni naſſe KŠ 1754, 107; eti bodo zacsétki bolejzen KŠ 1771, 143; vſze bolezni SŠ 1796, 28; Trpi za náſz bolezni BKM 1789, 50

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bolèzen -zna -o prid. boleč: za mené ſzi bolezno bicsüvanye trpo KŠ 1754, 237; Tô je drügomi bolezno BRM 1823, 398; Vu vszákom boleznom szrdczi KAJ 1848, 118

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bolèznost -i ž
1. bolezen: kralice boleznoszt AI 1875, kaz. br. 8
2. bolečina: Vtiſsi veliko boleznoſzt SM 1747, 63; 'zmetna ti je tvoja boleznoſzt KŠ 1754, 176; brezi boleznoſzti KMK 1780, 16; ſzrczá boleznoſzti KM 1783, 241; Nede boleznoſzti SŠ 1796, 6; kou ſzluge na boleznoſzt BKM 1789, 43; kou zboleznoſztyov ſzrczá ſzpoznati moremo KŠ 1754, 3b; zboleznoſztyom ſzva te iſzkala KŠ 1771, 172; z boleznoſztyom rodi deczo KM 1796, 7; zrázlocsnimi boleznoſztmi obvzéte KŠ 1771, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bolgárska -e ž Bolgarija: Boszna i Bolgárszka AIP 1876, br. 9, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bòlši -a -e prid.
1. boljši: Tákſemi ſze nemore bolſi tanács dati SM 1747, 42
2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: znám bolſe blágo BKM 1789, 282
nájbòlši -a -e najboljši: Bôg je nájbolši BJ 1886, 45; On bode tákse vucsil nato nái bolso pout SM 1747, 94

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bòlvan -a m malik: Bolvan je pa ona ſztvár KŠ 1754, 9; szta on Bolvan KOJ 1833, VII; áldov tomi bolvani KŠ 1771, 362; varte ſze od bolvanov KŠ 1771, 735; ſteri ſze hválio vbolvanih KŠ 1754, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bolvánčar -a m malikovalec, pogan: ki je bolváncsar KŠ 1771, 583; ga je za bolváncsara spotao KOJ 1845, 60; ſzi ſze ſzmilüvao bolváncsari KŠ 1754, 232; i bolváncsarov nyihov táo bode KŠ 1771, 805; bolváncsarov tiváriſtva KM 1796, 70

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bolvánski -a -o prid. malikovalski, poganski: od hüdoube bolvánſzke KŠ 1771, 433; od bolvánſzkoga áldüva KŠ 1771, 504; bolvánſzke Bogé SŠ 1796, 64; oſztavo je bolvánſzko Kaldeo KM 1796, 15

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bolvánstvo -a s malikovalstvo, poganstvo: Kelikátero je tou Bolvánſztvo KŠ 1754, 9; bolvansztvo KAJ 1848, 172; Abraháma zbolvánsztva zvati KAJ 1848, 11a; hodécsi vu bolvanſztvi BKM 1789, 224; Neblodimo v-bolvansztvi KAJ 1848, 58; vu vodürni bolvánſztvaj KŠ 1771, 711

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bòmblek -a m mačica, socvetje v obliki podolgovate kepice: kuszte mácice (bombleci) KAJ 1870, 153

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bóoz -a m Booz: Boóz je pa poroudo Obeda KŠ 1771, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bórm bor, drevo: Sztári borôvje klumnejo KAJ 1870, 86

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bòr -a m boj, bojevanje: vu vnougom bori KŠ 1771, 616

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bòrec -rca m vojak: Ar Bog raztepé koszti borczov TA 1848, 43

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Borèča -e ž Boreča, kraj v Prekmurju: Cérkve goriposztaviti v-Borecsi KOJ 1845, 72

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

boréči -a -e prid. bojevit: nepokoren i borécsi rod TA 1848, 62

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

borítev -tve ž boj, bojevanje: Boritev szamo edno minuto trpelo AIP 1876, br. 10, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

borìti se -ím se nedov. boriti se: Ar teilo ſelei (bori, tereſze) SM 1747, 53; pravdo ſtera ſze bori KŠ 1771, 463; ſze bori BRM 1823, 70; prouti nepriátelom ſze borimo KŠ 1754, 105; ſteri ſze borijo KŠ 1771, 441; da ſze zmenom vrét borte KŠ 1771, 483; sze za domovino borio AIP 1876, br. 1, 5; borili ſzo ſze govorécsi AIP 1771, 414; ti bi ſze ne boro SŠ 1796, 67; pren. proti grehi ſze boriti SM 1747, 53; ſze prot’ grejhom bori BKM 1789, 248
borìvši se -a se -e se ko se je boril: borivſi ſze pouleg moucsi nyegove KŠ 1771, 605

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

borjenjés bojevanje, boj: i borjenyá prav-dena, zaſztávlaj KŠ 1771, 660; praviczi prouti borenyé KMK 1780, 91; i borenye národov TA 1848, 50

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Bòrkovič -a m Borkovič: Borkovics KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

borlívi -a -o prid. bojevit: toga borlivoga lüdsztva TA 1848, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

borójca -e ž brinje: borojco zobati KAJ 1870, 148; Borojca má čarne jagode AI 1878, 47

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

borójčni -a -o prid. brinjev: sze meszô v-borojcsnom díni poszüsí KAJ 1870, 69; v-mirnom borojcsnom lôgi AIP 1876, br. 5, 3; borojčno semen nájráj lübi AI 1878, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

bòrovička -e ž brinjevec: z borojce palinko borovičko žgéjo AI 1878, 47

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

borovjés borovje, borov gozd: i veke zelénom borovjê KAJ 1870, 147

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 14849 zadetkov.