*morati nedov., F
9,
debeo servire, morem ſlushiti;
decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe
more dajati;
oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe
more ſturiti;
orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe
more moliti;
organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe
more pihati s'vétrom teh méhou;
pavendus, -a, -um, kateriga ſe
moremo bati, ſtraſhán, groṡovit;
sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio
[!], inu uſta resvleizhejo, de aku
more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal;
succusivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe
more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila;
tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri
more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
a m, F
2,
elementum, tudi ti puſtobi
a, b, c;
magister pedareus, kateri otroke vuzhy,
a, b, c
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
abarat m, abrótonum, -ni, trava preſliza, ẛa pomivanîe,
abarat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
abecedar m, abecedarius, abecedár
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
abranek m, corus, tudi zofli, ali veliki
abranki na ſmrékah, ali hojah: tudi ena mera 30. zhetertink vẛame, 3.Reg:4
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
abromek m, nucamentum, -ti, zoffilzi, ali
abromki na oréhovim driveſſi, ali leiſhnikovim
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
abronek m, F
2,
pappus, -pi, abronki, pavola od drevja, ali ṡeliṡzha: tudi tú ſéme eniga ṡeliṡzha, kakòr ena volna, kateru ſe puſty odpihati;
tannus, abronki, ali zofli na ſmréki ali hoji, v'katerih je ſéme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
abtoh m, involucre, eniga polberarja platnu ali
abtoh, kadar ſtriṡhe, inu brye
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
adler prim. odler
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
advent m, adventus, -us, prihod, prihudnîa,
advent pred Boshizhom
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
afinic gl. afinjec
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
afinja ž, F
4,
resimus, -a, -um, klukanoſſiz, kateri en ṡgerblen nuṡ ima, kakòr ena
Affina;
ſimia, -ae, ena
affina;
ſimius, -ÿ, ene
affine moṡhyz;
ſphinx, -gis, vel ſphingos, ene
affine, ali morṡke mazhke zhudna ſorta, ṡkorai ene podobe eniga zhlovéka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
afinjec m, ſimiolus, -li, en
affiniz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
agštajn m, F
3,
electrum, -tri, agſtain, ena ruda iṡ ṡlata ſturjena, inu s'tem pètim deilam ſrebrá ṡmeiſhana, meſſing. Eze:l;
gagates, -tis, en zherni
agſtain, ali ták kamen;
langurium, -ÿ, agſtain, en ṡhlahtni kamen;
prim. akštajn
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ah medm., F
5, vah,
ah, deridentis. Math:27.v.90.
Et gaudentis. Isa:44.v.16;
ehen, ah, avbe!
hehen, interiectio dolentis, ach;
utinam, ah de bi, Búghotel;
utinam deus daret, ah de bi Búg dal
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ahker m, F
5,
menianum, -ni, en
ahker, ali gang, muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal ṡydana; tudi en kaminat Iſterleh. 2.Esd:6;
pergula, en
ahker, gánk, ali k'hiſhi perṡydani muſhouṡh, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti, ena ozhitna ṡhtazuna, ganki v'ladjah, ganki, ali loupe s'vinṡkimi tertami naryeni;
podium, -ÿ, ena loupa, ali
ahker pred hiſho;
protecta, vel Projecta, perſtreiſhki, ali
ahkerji per hiſhah;
ſpecula, enu meiſtu, ali proſtor, kir je vahta, ali turen, ali
ahker
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ahkerec m, projecta, -orum, ahkerzi, vun iṡ ſtreihe porinîeni, ali ganki per hiſhah
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ahtanje s, inspectio, pomerkanîe, ogledanîe,
ahtanîe, pergledanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ahtati nedov., F
3,
attendere, ahtati, na ſe gledati, merkati, ṡkarbéti;
observabilis, -le, na kar ſe ima dobru merkati, inu
ahtati;
subnotare, pomerkovati, ſpud ṡaṡnamovati, ṡamerkovati, na ṡkrivnim
ahtati, ali merkati;
prim. neahtati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ahtati se nedov., F
2,
floccifacere, malu ſhtimati, ali malu
ſe ahtati ene rizhy;
postferre, ſe ne
ahtati;
prim. neahtati se
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ahtenga ž, F
6,
conspicari, ahtengo iméti;
evigilatus, -a, -um, gori ṡbuden, kateri dobru
ahtengo da na ſvoje rizhy;
inconsiderans, -tis, nepomiſleozhi, kateri na ſvoje rizhy
ahtenge ne da;
intueri, pogledati, polukati,
ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati;
invigilare, vahtati, merkati,
ahtengo dati;
respectus, -us, ſpoṡnanîe, ṡhtimanîe, pogled, reṡgledovanîe,
ahtenga, inu reṡgledovanîe ene rizhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
aj medm., F
3,
euge, ai;
euge ſerve bone, ai ti dober hlapez;
hem, zhudu,
ai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ajbež m, hibiscus, -ci, vel hibiscum, tá veliki divji ſliṡ, ſicer
aibeṡh imenován
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ajd1 m, F
2,
gentes, Aidje: tudi eniga rodá;
gentilis, Aid, Aidjoṡki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ajd2 m, F
5,
mars, en pild, katerigo ſo ty
Aidje molili, inu s'eniga Bogá te voiṡkè darṡhali;
minerva, -ae, ena boginîa per
Aidjih s'imenom Pallas;
nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha, katero ſo nékadai ty
Aidje ṡhpogali, inu nuzali na tá dán tega malika Bacchuſa;
paganus infidelis, en
Aidt, nevernik, pogán;
proselytus, en
Aid, kateri je Jud poſtal. Tob:1
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ajda ž, panicum, -ci, aida: en nagel ſtráh pres urṡhoha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ajdjoski prid., gentilis, Aid,
Aidjoṡki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ajdjovski prid., gentilitius, -a, -um, Aidjouṡki: tudi kar eni ṡhlahti ſliſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ajdovnik m, panis paniceus, aidovnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ajdovski prid., F
7,
asphodelus, ẛlati korèn,
Aidovska roṡha;
aulaeum, en tebih, ſhpaliera,
aidousku ſuknu, turṡki tebih;
camoenae, -arum, teh devèt
Aidovskih pevken;
Hercle, vel Hercule, ena
Aidovṡka perſega;
martius, -a, -um, kar timu
Aidovṡkimu boguvi Martu ſliſhi, kar k'voiṡki ſliſhi;
phanum, -ni, vel fanum, -ni, ena
Aidovṡka Cerkou;
phrygio, -onis, en moiſter, kateri s'ṡhidami, ali s'ṡlatom
Aidovsku déllu déla, ali ṡhtika, inu ṡhtrika
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ajdovski prid., F
2,
delphinium ajdovska ſel,
ajdovsku ſele Scopoli
[str. 549: Delphinium, diciturque Aidosku ſele; v seznamu Nom. Carn. Aidosku ſele]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ajdovščina ž, gentilitas, Aidovṡzhina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ajfer m, F
2,
fervor, -ris, vrozhúſt,
aiffer, divjanîe;
zelus, -li, aifir, aifrarṡka ṡkarb, s'notarſhnu vuṡhganîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ajfranje s, F
2,
aemulatio, nenavidoſt,
aifranîe, nevoſhlivoſt, savidost, suparstanîe;
zelotypia, -ae, aifranîe, ṡavidlivoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ajfrar m, F
3,
zelotes, -tis, en
aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain: kadar ṡhenin prevezh lubi navéſto, ali navéſta ṡhenina. Exod:34.v.14;
zelotypes, aifrarji;
zelotypus, -a, -um, ṡavidliviz,
aifrar, nevoſhliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ajfrarski prid., zelus, -li, aifir,
aifrarṡka ṡkarb, s'notarſhnu vuṡhganîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ajfrati nedov., F
2,
aemulari, aifrati, nevoszhiti, ẛaviditi, poſnemati, ſe ſerditi, ṡhou djati;
zelare, aifrati, ṡaviditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ajželjc m, F
6,
caſeale, -lis, tudi ſerivnik, kir ſe grè h'potrebi,
aiṡhilz;
cloacarius, -rÿ, kateri ſerilnike, ali
aiṡhilze treibio;
latrina, -ae, laibil, ſecrèt, ṡahod h'potrébi,
aiṡhilz;
locus secretus, ṡkrivnu meiſtu,
aiṡhelz;
ruder, vel rudus, tá neſnaga
v'aiṡhilzih;
tenasmus, -mi, teṡhava tega ſranîa, kader eden ṡabſtoîn na
aiṡhelz grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ak m, F
6,
conamentum, -ti, enu orodje ẛa vunkai vlézhi, kléṡzhe, ali
ak;
harpagare, s'akom kai k'ſebi vlézhi, potegniti;
humatus, -a, -um, s'aki nataknîen, klukaſt;
lupus, -pi, volk, en
ak, ali ene ṡhtèrne kluka, rozhna ṡhaga;
uncinus, -ni, ena kluka, en akel, ali
ak: tudi ena korba. Amos,8.v.2;
uncus, -ci, en
ák, ali akel
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
akel m, F
4,
hama, -ae, ena velika ṡheleṡna kluka, ali
akel;
harpago, -onis, en
akel, ena kluka;
uncinus, -ni, ena kluka, en
akel, ali ak: tudi ena korba. Amos,8.v.2;
uncus, -ci, en ák, ali
akel
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
akelc m, F
2,
concinulus, akelz;
ligellum, -li, v'miſhnizi
akelz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ako vez., F
25,
agesis, li daile
aku ti hozheṡh;
an, aku je;
capsis, vṡami
aku hozheṡh;
libet, aku lubi,
aku dopade, dopade, lubi;
ni, aku ne, zhe ne;
nisi, aku, ſamuzh, ampák;
prolusio, naprei ṡhtritanîe, ali ṡkuſhanîe,
aku ta ygra bode prou, ali nikár;
proxeneta, -ae, kateri podkupuje, tú je,
aku ti ne kupiṡh, jeſt kupim;
quamquam, De bi ravnu,
aku ravnu;
secundè, aku od kodai;
ſi, aku, debi:
ſi fieri potest, aku je mogozhe;
ſicubi, aku kei;
ſin, akune;
ſiquando, aku kadai;
ſiquid, aku kai;
ſiquis siqua, siquod, aku gdú;
ſi ullus, aku gdú;
utrùm, aku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
akolih vez., F
3,
etsi, akolyh, naiſi;
quamvis, naiſi, zhelyh,
akulyh, de bi lyh;
tametsi, akulyh, zhelyh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
akštajn m, gleſsum, -si, akſtain;
prim. agštajn
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
al m, F
4,
angvilla, en
aal, riba dolga, opolẛlak;
conger, et congrus, morṡki
all, riba;
muraena, -ae, ena morṡka riba, enaka eni kazhi, tú je
al;
muraena, ein Pricks, ala,
al
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ala ž, F
2,
congrus, conger, morṡka
alla;
muraena, ein Pricks,
ala, al
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
aleksandrinski prid., carpophillum, Alexandrinskiga lorbarja drevú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
alftra ž, capistrum, ena
alftra, uṡda: korba koinîu na glavi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
alftrati nedov., capistrare, tudi uṡdati,
alftrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ali vez., F
3102,
aceuere, okiſſati,
ali kiſſiliti,
ali kiſſilu ſturiti;
addicere, perſoditi, timu perlaſtiti,
ali voszhiti;
adinere, blisi,
ali notar poſtaviti;
adire, k'enimu poiti,
ali priti;
aditus, -us, priſtop,
ali perſtop;
advectere, ſem
ali tiá pelati;
anilitas, beila
ali ſiva ſtarost;
anterius, ſprédai,
ali naprei;
aut, ali;
erivare, vodó reſpelati,
ali is potoka ſem ter tam odpelati;
natator, kateri plava,
ali kir plava;
oblangvere, ſlab,
ali truden biti, oſlabiti;
praetervehere, mimú pelati,
ali daile pelati;
ſideralis, -le, tega ṡveiṡdja,
ali kar tem ṡveiṡdam,
ali ṡveiṡdju ſliſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
almara ž, F
3,
mactra, -ae, kruſhna ṡhkrinîa ali
almara, kadunîe ṡa teſtú;
panarium, kruſhna ṡhkrinîa,
almara, ali kamra;
vestiarius, -a, -um, vestiaria arca, ṡhkrinîa, ali
almara ṡa gvante;
prim. ormara
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
almarica ž, F
2,
loculus, enu maihinu meiſtize, ṡhkriniza,
almariza, truṡhiza;
panariolum, -li, kruſhna ṡkriniza,
almariza, ali kamriza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
almožna ž, F
2,
eleemosyna, Almoṡhna, Buga imè dajanîe;
mendicare, petlati,
almoṡhno proſſiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
altar m, F
8,
altare, en
Altár;
ara, en
Altár, andoht, poſviteliszhe;
cornu accipitur, 1. ẛa vogál
Altarja;
cornu Altaris, vogil per
Altarju;
fumans ara, Altar h'kadenîu;
retiaculum, en garter, ali mreṡhiza zhes
Altár. Exod:38.v.5;
ſtaurachium, en malan antipendium pred
Altarjam;
struere donis Altaria, na
Altarje dary poloṡhiti;
prim. oltar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ama ž, F
6,
fasenninae, ſo te péſmi, katere
Ama poye, de deite saſpy;
feſseriae, te péſmi, katere
Ama poye kadar ṡyble;
mansum, -si, tú ṡvezhenîe, kakòr te
Ame délajo, kir tó jeid sdvezhè, kadar te otroke pitajo;
nutritia, -orum, lon ene
Ame;
nutritia, -orum, tá lon eni
Ami;
nutrix, Ama
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
amarelica ž, F
4,
armeniacum, armenica malus, amarellize, ſád inu drivú;
ceraſa apruniana, amaréliza;
hermelinus, Amarélize, bréṡquize;
mygale, hermelinus, Amarelize, bréṡquize. Lev:11.v.30
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ambasada prim. ambasciada
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ambasador prim. ambašator
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ambasator m, legativum, danarji na raiṡho dani enimu
Ambaſſatorju, ali ſlu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ambasciada ž, F
2,
legatio, -onis, ſelſtvú, ali
ambaṡciada;
legationem gerere, enu ſelſtvú, ali
ambaṡciado opravlati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ambašator m, lautia, -orum, dary inu ſhenkenge, katere ſo Rimlani ptuim
Ambaſhatoram, ali oblaſti ſlam poſhilali
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ampak vez., F
4,
amuſsus, -si, nevmétalen, kir nyzh ne ẛná,
ampák v'piſmi;
empiricus, kateri nikár is kunṡhti,
ampák is ſamim ṡkuſhanîam arznuje;
nisi, aku, ſamuzh,
ampák; sed, ampák
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
an1 gl. en
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
an2 prim. aniti ipd.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
anaisti gl. enajsti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ananje s, vitatio, ognivanîe,
ananîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
anati se nedov., F
4,
devitare, ſe anati, ſe ognivati;
evitare, ſe anati, ogniti, ſe vbraniti, odtiti, odbéṡhati;
vitabundus, -a, -um, kateriga ſe imamo ogniti, ali
ſe ga
anati;
vitare, ſe anati, ſe ogniti, ali ognivati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
andel m, F
4,
ardalio, en napoſſejeniz, ẛazhenîavez vſih ẛhleht
andlou;
commercium, djanîe, dolgovanîe,
andel, kupzhovanîe;
factiosus, -a, -um, puntarṡki, ſhtiftar hudih
andlou;
praevaricatio, preſtoplenîe oblube, fólṡh
andel, preſtop, pregréſhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
andlan del., tractatus, -a, -um, andlan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
andlanje s, F
3,
pertractatio, andlanîe;
tractabilis, -le, lagák ṡa
andlanîe;
tractatio, tractatus, -tus, goſtovanîe,
andlanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
andlati nedov., F
7,
conversari, v'kupai
andlati, ṡkupai ẛhivéti, ali prebivati;
linarius, -rÿ, kateri s'predivam
andla, ali baratá;
negotiari, kupzhovati, rovnati,
andlati;
pertractare, mozhnu
andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati, s'enim ſe pogovoriti, eniga hudú ali dobru iméti,
andlati;
praevaricari, preſtopiti, ſe pregréſhiti, fólṡh, inu krivizhnu
andlati;
tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
andoht ž, F
4,
ara, en Altár,
andoht, poſviteliszhe;
devotio, andoht: tudi obluba;
pietas, brumnoſt, ſtráh Boṡhji,
andoht;
religiosè, po duhovnu, Bogabojezhe, vernu, s'veliko
andohtjo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
andohtljiv prid., pia, -ae, andohtliva, brumna
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
andohtljivo prisl., F
3,
devotus, -a, -um, andohtlivu poboṡhen;
perattentè, s'fliſſih merkanîam, cilú
andohtlivu;
piè, brumnu, Bogabojezhe,
andohtlivu, Bogabojezhnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
angel m, F
3,
angelus, en
Angel, en ſel, en oẛnanîaviz, oẛnanenyk;
exterminator Angelus, tá konzhavṡki
Angel;
genius, -nÿ, natura, en hud, ali dober
Angel, k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
angelika ž, F
4,
caulias, -liae, ena voda s'eniga ẛeliṡzha, kateru je
Angeliki glyh oẛmena;
laserpitium, -tÿ, je en ṡhonft od eniga neṡnaniga ṡeliṡzha, ty vuzheni darṡhe, de je naſha tá dobru diſheza
angelica;
magudaris, vel magydaris, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, eni meinijo, de je ena ſorta
angelike;
ſilphium, -phÿ, en ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliṡzha, eni meinio de letú ṡeliṡzhe je
angelica
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
aniti (an iti) nedov., F
8,
attinet, antizhe,
angrè, anṡedene, tú je potrebnu, tú ſluṡhi;
mea interest, tú mene
angrè;
me concernit, mene
angrè;
me non concernit, mene nyzh
an ne
grè;
puerilis, -le, otrozhki, kar otrokom ſliſhi, ali yh
angrè, otrozhji;
quid ad te? kai tebe
angrè, kai je tebi mari?
raré forensium, kar pravd
angrè;
tua interest, tebe ṡadene, tebe
an grè, tebi je pridnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
antičejoč del., concernens, antizhejózh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
antikati nedov., F
2,
attinet, antizhe, angrè, anṡedene, tú je potrebnu, tú ſluṡhi;
concernere, gledati,
antikati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
antimonij m, stibium, -bÿ, ena ruda ṡkuṡ inu ṡkuṡ, na obadvéh ſtranah ſvittla kakòr gláṡh,
antimonÿ, gláṡh, lipotiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
antipedium m, ſtaurachium, en malan
antipedium pred Altarjam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
antla,
antlja prim. antvila
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
antverh m, F
5,
artificium, moiſtria,
antverh, kupzhia, galufia, kunſhtnu rovnanîe;
faber, -bri, en déloviz eniga
antverha;
opificium, antverh, moiſtria;
organicè, ſe pomikovati, ṡkuṡi vſe ṡhlaht orodje: po kunṡhti, inu
antverhi;
pecuniosae artes, danarni
antverhi, per katerih ſe doſti doby
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
antverhar m, F
7,
artifex, en kunſtin moiſter,
antverhar, ṡaſtopin, vmétalin;
banauſus, en gmain déloviz, ali
antverhar;
cerdo, -onis, ſléherni
antverhar;
fabralis, et le, kar enimu
Antverharju ſliſhi;
fabricator, moiſter ſléherniga délla,
antverhar, déloviz;
mechanicus, -ci, en zhudni inu kunṡhtni déloviz,
antverhar;
opifex, -cis, antverhar, v'délli moiſter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
antverharski prid., opificium opera multa ſunt, antverharṡkih déll je doſti, ali veliku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
antverski prid., operae operarum, antverṡka délla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
antvila ž, F
2,
mantile, -lis, antvila;
mantile, antvila, handzwähel
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
anvzeti se (an vzeti se) dov., F
3,
elaborare, iṡdelati, dodelati, iṡdelovati, eniga velikiga délla
ſe anvṡèti;
haeres fiducarius, kateri
ſe ene erbṡzhine
anvṡame, dotler ſe tá pravi erbizh oglaſſi;
insistere, nejenîati, ne nehati,
ſe mozhnu ene rizhy
an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
anzadeti dov., F
4,
attinet, antizhe, angrè,
anṡedene, tú je potrebnu, tu ſluṡhi;
jus actionum, praviza, katera doparneſſeniga djanîa, ali dovgovanîa
anṡedene;
jus rerum, praviza, katera blagá
anṡedene;
jus personarum, praviza katera persono
anṡedene
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
apat m, F
4,
abbas, -tis, Apat, duhouni ozha, opat;
abbátia, -ae, eniga
Apata Closhter, ali prebivaliszhe;
antistes, en naprei poſtavlenik, ṡhkoff,
appat, propṡt;
archimandrita, en
Appat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
apetit m, orexis, lusht, ali
apetyt k'jeidi, lazhnoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
apnenica ž, F
4,
calcaria, -ae, Apneniza;
calcarius, kateri
apnenize ẛyda inu ẛhge;
caminus ignis ardentis, ena gorezha reṡbélena pèzh,
apneniza;
fornax calcaria, apneniza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
apno s, F
2,
calx, -cis, apnu;
maceria depulsa, en ſuh pres
apna podert ṡyd
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
apoteka ž, F
6,
ichryorolla, -ae, viṡine mihúr,
v'opoteki ſe imenuje uſtni lym;
lada, -ae, enu driveſce v'ṡhpanji, od kateriga ṡhofft ſe
v'opotekah imenuje ladanum;
mithridaticum, -ci, vel mithridatum, triák
s'opotèke;
myrobolanum, -ni, je en ṡhelod is ṡamurṡke deṡhele, is kateriga ſe ṡhla
[h]tne ṡhalbe
v'opotékah delajo;
myropolium, -lÿ, tú meiſtu, ali
apoteka, kir takeſhno ṡhalbo predajajo;
oxymeli, vel oxymel, -lis, enu ſiruperanîe
v'opotéki s'medà, s'jeſſiha, inu s'vodè kuhanu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
apotekar m, F
8,
medicamentarius, -rÿ, kateri arznie perpravla, arzat, ali
opotekar;
nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu, ima perje kakòr mandelni, raſte v'Laṡhki deṡheli,
apotekarji ga imenujejo olander;
pharmacopola, -ae, Apotekar, kateri te arznie perpravla;
pigmentarius, -rÿ, Apotekar, kateri gverz predaja. Exod:37;
ſarcocolla, -ae, en lym, ali ena guma, takú imenovana od
opotekarjou;
ſpatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty
Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo;
ungventarius, -rÿ, eden, kateri ṡhalbo déla, ali predaja,
Opotekar;
zizipha, enu drivú, kateriga ſad ty
Apotekarji jujubas imenujejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
apotekarski prid., F
2,
dosis, ena
opotekarṡka mèra, ali vaga;
ligura, -ae, ena
apotekarṡka ṡhkatelza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ara ž, F
2,
arrha, -ae, arrhabo, -onis, en ſtanovitni danár, dán ẛa
Aro;
ſubarrare, arro dati, ali prejeti, ſe takú ṡaveṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
aranica ž, leuconium, -nÿ, pavola, ali
araniza, ṡa kai na ſhopati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
arasov prid., endromis, -dis, ena ṡjmṡka debela kmètiṡhka
araſova ali masalanaſta ṡuknîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
arcat m, F
13,
archiatrus, tá nar imenitniſhi
Arzat, ali dohtar;
chirurgia, kunṡht teh padarjou, ali
Arzatov;
chirurgus, Padar,
arzat, likár, kateri rane zeili;
cteniatrus, -tri, en
arzat ẛa konîe, ali ṡhivino;
enchiridion, tudi enu orodje teh
Arzatou;
medicamentarius, -rÿ, kateri arznie perpravla,
arzat, ali opotekar;
medicus, -ci, oṡdravlenyk,
arzat;
ophthalmicus, -ci, ozhy
arzat;
phtorium, -rÿ, vſakatera arznia, s'katero ty
arzati tú mertvu déte is maternize vunkai ſeṡhenó;
ſplenium, -nÿ, v'kup ṡloṡhena rutiza, kater
[o] arzati ṡa rane ... veṡhejo;
trochiscus, -ci, taiſti okrogli zeltizi, ali pogazhize, katere ty
Arzati ṡa arznio délajo;
veterinarius, -rÿ, tudi en koynṡki
arzat, ali ṡa ṡhivino;
vulnerarius, -rÿ, en
arzat, kateri rane, ali ṡhlake zeili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
arcnavan del., praemedicatus, -a, -um, eden poprei
arznavan kakòr je bilú potreba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
arcnija ž, F
73,
amuletum, arznia, katera ſe na garlu obeiſha;
anastomaticum, arznîa, katera odpèra;
antidotum, arznia ẛa ſtrup pregnati;
collyrium, arznia ṡa ozhy;
curari medicaminibus, s'arzniami ſe oṡdraviti;
dentifricium, arznia ṡa ṡobe beile délati;
masticatorium, arznia, katera ſe dvèzhi;
medicamenta, Imena teh
Arznÿ;
panchrestum, -ti, ena
arznia, ṡa vſe boléṡni dobra;
praecipua remedia, te narbulſhe
arznie;
remedium, -ÿ, arznia;
theriaca, -ae, triák,
arznia is kazhyga meſſá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
arcnioč del., medens, arzniozhi, ceiliozh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
arcnovanje s, F
2,
medicatio, ceilenîe,
arznovanîe;
medicinalis, -le, kar je h'ceilenîu, ali
k'arznuvanîu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
arcnovati nedov., F
3,
empiricus, kateri nikár is kunṡhti, ampák is ſamim ṡkuſhanîam
arznuje;
mederi, medicare medicari, ceiliti,
arznovati;
ocularius, -a, -um, kateri ozhy
arznuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ardeč,
ardečiti se, ardečobrad ipd. gl. rdeč rdečiti se rdečobrad ipd.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ardrati se nedov., F
5,
expostulare, ſe toṡhiti, krégati,
ardrati, nagajati, ozhitati, po urṡhohih vpraſhati;
jurgare, ſe kreigati,
ardrati;
jurgiosus, -a, -um, kateri
ſe rad
ardrá, inu kréga;
rinari, ſe ardrati;
rixari, ſe krégati,
ardrati, prepirati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ardresen m, crataegonon, vel crataeogonon, ardreſſen ṡeliṡzhe;
prim. rdresen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ardrija ž, F
9,
adjurgium, -gÿ, krég,
ardria;
contentio, arvanîe, krég,
ardria, prepiranîe, ẛuperſtvu, ṡdraṡhba, ṡvada;
diſsensio, ṡuparnoſt,
ardria, ẛmiſhnîava, neṡloshnoſt, kreig, neṡglihanîe, neṡkladnoſt;
diſsidere, v'ardrji[!] biti, ne ẛloṡhen biti;
factio, -onis, en punt, ṡdrashenîe, v'kup ſtékanîe teh ludy,
ardria, inu ṡmotnîava v'mei ludmy;
jurgia, ardrie;
jurgium, kreig,
ardria, ṡvada;
rixa, -ae, ardria, krég, ṡdraṡhba, prepiranîe;
rixosus, -a, -um, prepiraviz, kateri ſe rad kréga, inu
ardrie ṡazhenîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ardrijast prid., comitialis homo, hudú jeṡni,
ardriaſti zh
[l]ovik, kateriga Boṡhya oblaſt mèzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
arež ž, olyra, areṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
arfa ž, F
6,
cinyris, s'arfami;
cithara, citre, laute,
arfe;
lyra, -ae, Laina, ali
arfa;
nablium, -blÿ, pſalter, ali
Arfe;
psalterium, -rÿ, ſléherni inſtrument s'ſtrunami k'ygranîu,
Arfe, etc:;
pulsator chitarae, kateri na
Arfe bye
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
arfanist m, lyristes, -ae, lainar, ali
arfanyſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
arinčič m, aleculum, arinzhizh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
aring m, F
2,
halec, vel Alex, -cis, aring, ſleherne v'ſol poſtavlene ribe;
halec, aring, hering;
prim. arink
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
arink m, F
2,
alex, -alicis, arink, ſlana riba;
halecula, ena maihina ſlana riba, ṡlaſti
arink cilú maihin;
prim. aring
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
arja,
arjavast, arjou ipd. gl. rja rjavast rjov ipd.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
arjoveč,
arjovenje, arjuti ipd. gl. rjoveč rjovenje rjuti ipd.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
armanica ž, paro, paronis, ena raṡboiniṡka
armaniza, ali galea ṡa paidáṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
arnčanje,
arnčati gl. renčanje renčati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
arnož m, F
2,
armatura, oroṡhje,
arnoṡh;
thorax, -cis, ena joupa, ali jopa: ṡheléṡni perſni
arnoṡh, ali ṡhivotna bramba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
arovnik m, culcitra, culcitrula, blaṡina, blaṡiniza, madrázh, en kulter na poſtilo,
arovnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
art (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov),
artič gl. rt rtič
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
artičoka ž, F
4,
carduus hortensis, altilis,
artizhoke;
chinara, artizhoka ẛa jeiſti;
cinara, -ae, et cinnara, artizhoke;
strabilus, artizhoka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
aruvanje gl. ruvanje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
arvanje,
arvati se gl. rvanje rvati se
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
arznu gl. rezen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
arž,
aržen gl. rž ržen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
aržet m, F
6,
aſcopera, koſmata torbiza, vſinata torbiza, ali
arẛhet;
manticulari, vunkai
s'arṡheta, ali torbe kraſti;
pasceolus, -li, ena moſhna, ali uſſinat ṡhakel,
arṡhet, ali torbiza;
ſaccularius, -rÿ, kateri po
arṡhetih krade, ali moſhnó odréṡhe;
zona, -ae, en paṡ, ali ṡhakelz, tak
arṡhet ali pas, v'kateri te danarje ſtavio;
zonarius sector, kateri is
arṡhetou krade, ali yh odréṡuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
aržetec m, F
2,
locellus, -li, en
arṡhetez ali ṡhakelz;
perula, -ae, ena torbiza, ṡhakilz, ali
arṡhetiz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
as m, F
5,
centuſsis, ſtú
aſſu, tú je ſtú kraizerjeu;
treſsis, -sis, tri
aſse vréden. 22. k. inu pul beilih danarjeu;
triens, -tis, en danar, velá tretji deil
aſsis, dvei ṡhkuffizi, en drajer, ſoldyn, en noviz;
victoriatus, en danar je vergel nékadai pèt
aſſeṡ;
vigeſsis, -sis, kar dvaiſſeti
aſſes velá, ali kar deſſet petyz velá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
asa medm., aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhtima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnúſt dajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
asellus –,
salpa, -ae, je ena morṡka riba, ima ene ṡlate farbe proge po ſebi, nei ṡtokfiṡh, ṡakai ṡhtokfiṡh je
Aſellus
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ases,
asis gl. as
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
asla ž, urigo, -nis, aſla, ena bolezhina: tudi ena arznia, katera ṡkuṡ, inu ṡkuṡ pezhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
athacus –,
bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma; kadar pak ẛazhne létati, ſe imenuje
Athacus
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
augustus m, ſextilis, veliki ſerpán,
Augustus, méſſiz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
avba ž, F
9,
capillare, auba ẛa laſſe: laſſe narejati;
crinalis, et crinale, ena
auba ẛa laſſe, kar k'laſſam ſliſhi;
reticulum, -li, mreṡhiza, ṡhtrikana
auba;
rica, -ae, en ſhlár, ali ṡhenṡka
auba na glavi;
taenia, -ae, vel tenia, -ae, ena s'laſſy ṡhnora, ali
auba, ena kitta, ena dolga ṡa glavo pinta;
tiara, ena leipa
auba, ali kappa teh ṡhèn Perṡianṡkih, katere kappe ſo potle tudi Farji inu kraili noſſili;
vitta, -ae, ṡhenṡka
auba, ṡhnora, ruta, ali pinta ṡa glavo ṡaveṡati, ena nozhna
auba;
vittatus, -a, -um, kateri
aubo noſſi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
avbe medm., ehen, ah,
avbe!
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
avbica ž, mitella, -ae, ena
aubiza, ali peizhizha na glavi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ave Marija ž, rosarium, -rÿ, Roṡhenkranz s'temi ſtú inu pedeſſet
Aue Mariami, inu s'petnaiſtimi ozhenaſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
avgust m, condurdon, enu ẛeliṡzhe s'erdezhim zvétjam.
Augusta méſza zvétje;
prim. augustus
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
avšlok (avžlok) m, F
2,
gabela, brodovṡki dohodek, brodovina, ali zol na vodi,
aushlok;
scripturius, na
auṡhlokih ſhribar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
b m, F
2,
elementum, tudi ti puſtobi, a,
b, c;
magister pedareus, kateri otroke vuzhy, a,
b, c
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
baba ž, F
5,
aniliter, po babje, kakòr ena
baba;
anus, ẛadnîza, rit: ena ſtara
baba;
crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare
babe;
doliaris anus, ena ſtara
baba, katera ima trébuh kakòr en ſod;
obstetrix, -cis, baba per porodu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
babica ž, F
11,
abávia, -ae, Babize mati, prebabiza;
abavia. 4.
Babize mati, prebabiza;
abavúnculus, -li, dedza, ali
babize brát;
abavunculus, 3. dédza, ali
Babize brát;
abmatértera, -ae, babize naſhe ſeſtra, ali ozheta
babiza;
abmatertera, 3.
babize nashe ſestra, ali ozheta
babiza;
anicula, ena ſtara
babiza;
avia, Babiza;
avia, 2.
Babiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
babin prid., abmatértera, -ae, Bábina ſeſtra
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
babiti nedov., obstetricare, per porodu pomagati,
babiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
babje prisl., aniliter, po
babje, kakòr ena baba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
babji prid., imber grandinis, deṡh s'tozho, ali
babja ſúl
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bačar m, caſsidile, eniga Tyzharja taṡhka, ali
bàzhar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bačka ž, F
2,
bulga, -ae, taṡhka, popotna torbiza,
bazhka;
marsupium, -pÿ, moſhna, taṡhka,
bazhka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bagaža ž, impedimentum, impeditio, ṡmota, ṡabava, ṡaprega, branenîe, ṡaderṡhanîe, ṡapreṡhenîe na voiṡki
bagaṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bahati se (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) nedov., strepere, strepitare, bahati se [po Verant.101: Strepere, Räuschen, Bahati]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
baisem,
baisnica gl. basen basnica
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bajati nedov., F
2,
fabulari, bajati, baiſmi praviti;
fabulari, baiſmi praviti,
bajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bajer prim. vejer
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bajnperlini m mn., F
2,
paſsulae, bainperlini, ſuhu groṡdyzhe;
uvae paſsae, bainperlini, ali ſuhu groṡdizhe;
prim. bamperlini
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bakla ž, F
6,
fax, bakla, en bintleht;
flammigerare, ſveititi s'luzhjo,
s'baklo, s'ṡhkupo;
funale, -lis, ena
bakla, ali bintleht: zinṡhtrik;
taeda, -ae, bakla;
teda, -ae, ena
bakla;
tedifer, -ra, -rum, kateri takeſhne
bakle noſſi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
baklica ž, facula, bakliza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
balbirar m, involucre, eniga
polberarja platnu ali abtoh, kadar ſtriṡhe, inu brye
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
balena ž, F
3,
leviathan, ena
Balena, ta narvekſha morṡka riba;
orea, -ae, tudi ena morṡka riba, tem
Balenam ſovraṡh;
pristis, -tis, ena morṡka riba, cilú dolga inu tanka, ſuſebna
balena
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
balestra ž, debacchare, vel ri, baleſtrati, ali
s'baleſtro poſtrélati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
balestrati nedov., debacchare, vel ri, baleſtrati, ali s'baleſtro poſtrélati, pyan divjati, norreti, vſe ẛapyti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
balon m, F
2,
follis pugilatorius, lusorius, balon ṡa ygranîe;
ſphaeristerium, -rÿ, ena ygra s'ṡhogo, ali
balonam, ſhula ṡa tako ygro
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
balta ž, clava, ſheſtoperniza, batiza,
balta, buṡdihán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
baltora prim. valtara
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
balzam m, balſamus, enu lipú diſhezhe maṡilu,
balẛam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
balzamov prid., xylobalsamum, -mi, bolṡomoviga driveſſa leiṡ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bamperlini m mn., Astaphis, -dis, morski grosdiki, ſuhu grosdizhe,
bamperlini;
prim. bajnperlini
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
ban m, palatinus, -ni, Ban, ali krailou nameiſtnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bana ž, F
4,
labrum balneatorium, bana ṡa ṡkopanîe;
ſolium, -lÿ, tudi ena
bana, ali zhebar;
sudatorium, -rÿ, paiṡhtiba, ali
bana ṡa potenîe perpravlena;
vannus, -ni, vejalniza: ena
bana
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
banda ž, F
2,
exilium, banda, danu ſlavú is deṡhele;
relegare, v'bando ſpoṡnati, ali poſlati, deṡhelo prepovédati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bandera ž, F
4,
anteſignanus, junazhki, ta pervi pred temi drugimi, inu pred
bandèro;
ſignum, -ni, ṡnaminîe,
bandèra, zaihen, ta manſhi zhudeṡh;
subsignanus, kateri ṡad ṡa
bande[ro] ſtoji;
vexillum, -li, bandèru,
vel bandèra;
prim. bandero
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
banderče s, vexillatio, ſluṡhba tega fendriha, ali
banderzha hlapza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
banderišče s, praefectus cohortis, Capitán zhes enu
banderiṡzhe ſoldatou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bandero s, F
5,
antisignatus, kateri v'boju ſtoy pred
bandiram;
aplustre, banderu, ali druga lipota te ladie, katera ſe vun poſtavi na ladje drevui;
cohors peditum, enu
bandiru od 500. péiṡhzeu;
signifer, fendrih, kateri
bandèro noſſi;
vexillum, -li, bandèru, vel bandèra;
prim. bandera
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bandit m, F
2,
bannum, exilÿ locus: Bannitus, bandiṡhán,
bandyt;
extorris, -ris, bandyt, pregnán, is deṡhele ſvoje vun pahnên
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bandižan m, bannum, exilÿ locus: Bannitus, bandiṡhán, bandyt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bandižanje s, F
2,
contumacia, nepokornoſt, nepokorṡzhina, terdovratnoſt,
bandiṡhanîe;
relegatio, prózh poſlanîe,
bandiṡhanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
banja prim. bana
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
barantavec m, ſagarius, -rÿ, barantaviz s'ſuknîami, ali s'kitlami, s'ſraizami
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
baratati nedov., F
10,
collybistes, minîavez, kateri s'danarmi
baratá, wechsler, Wexler;
empturire, rad kupovati,
baratati;
hippocomus, -mi, eden kateri s'koinî
baratá;
lanaris, -re, kateri volno noſſi, ali s'nîo
baratá;
linarius, -rÿ, kateri s'predivam andla, ali
baratá;
linopola, en lanár, kateri s'lanom
baratá;
lintearius, -rÿ, platnar, kateri s'platnom
baratá;
mango, tudi eden, kateri s'koinî
baratá, inu minîuje, kateri k'ſluṡhbi
baratá;
melliturgus, -gi, medar, ali medizhar, kateri s'medom okuli hodi, ali
baratá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
baratija ž, F
2,
negotiatio, kupzhia, kupzhovanîe,
baratia;
ſagaria, -ae, kupzhia,
baratia s'ſuknîami, ali ſraizami, ali s'gvanti ṡa voiṡzhake, ali takeſhnih gvantou, kakerſhne ſo nékadai Rimṡki ratni goſpudje s'ardezhimi knoffy noſſili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
barčica ž, F
3,
liburnum, -ni, fuṡhta,
barzhiza ṡa ludy loviti;
navicula, -ae, barzhiza, ladjiza;
navigiolum, -li, en ſléherni zhuniz, ladjiza, ali
barzhiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
barhant prim. parhat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
barigla ž, lagaena, vel lagena, lodriza, flaiſha,
barigla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bariglica ž, lagenula, -ae, lodrizhiza, flaiſhiza,
barigliza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
barka ž, F
59,
corbita, -ae, ena
barka, ali ladja ludy polna, ladja ẛa teṡhavo;
cymba, -ae, ladja, ladjiza,
barka;
faselus, vel Phaselus, ena velika
barka ali ladja vaſhel imenovana;
hepteris, -ris, ena
barka s'ſedmimi veſlami na eni ſtrani;
importuosus, -a, -um, kir nei porta ṡa
barke, kir ſe ne morejo
barke, ali ladje poſtavlati, perpinîati, pred viharji obarovati, vſtavlati;
malus navis, jarbolu
v'barki, v ladji;
naviculari, v'barki, ali v'ladjah ſe voṡiti, ali pelati;
navigium, -gÿ, ena ſléherna ladja ali
barka: tudi voṡhnîa na vodi;
nauclerus, -ri, viṡhar te ladje ali
barke, ta viſhi brodnyk na murju, goſpodár;
navis, -vis, ladja, zholn,
barka;
ratis, -tis, ladja, floṡ,
barka;
rostrum navis, tá ſhpiza naprei pred
barko, ali galeo, klún te ladje;
trietes, barke, ladje;
velifer, -ra, -rum, ladja, ali
barka s'jadrom
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
baroka ž, galericulum, en klabuzhizh, kapiza: tudi ena
baroka s'laſſy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
barovnica gl. borovnica
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
barovnice (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) gl. borovnica
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
basen ž, F
6,
epimythium, iṡlaga ene
baiſmi, ali fabule;
fabula, -ae, baiſem, maryn
[zapisano dvakrat];
fabulari, baiſmi praviti, bajati
[zapisano dvakrat];
fabulosus, -a, -um, polhen
baiſmi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
basnica ž, fabella, â fabula, ena
baiſniza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bat m, F
7,
fistuca, -ae, en
bat, ali kÿ, s'katerim ſe koli, ali per flaiſtranîu kameni ṡabyajo;
malleator, -ris, kateri
s'batom, ali s'kladivam, ali s'kyam ṡabija;
malleatus, -a, -um, s'kladivam, ali
s'batom ſtolzhen, kován;
malleus, -ÿ, bat, kladivu, ky;
pavicula, -ae, en kÿ, ali
bat, s'katerim ſe en isterleh tolzhe kadar ſe enu gubnu nareja: en ſhiroki
bat ṡa porovnanîe flaiṡhtra;
ropalum, -li, sgunou
bat ali ṡhvenkil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bata ž, multitia, -orum, ena
batta ṡa ribji lou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
batec m, malleolus, kladivze,
batez
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
batica ž, F
5,
clava, ſheſtoperniza,
batiza, balta, buṡdihán;
clavus, zhaul, ẛhibel, zvek,
batiza;
scutarius, -rÿ, eden kateri ṡhzite, ali tarzhe déla, ali
batize;
scutulatus, -a, -um, okrogil kakòr ena
batiza;
scutum, -ti, tudi ena
batiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
batičica ž, F
2,
scutula, -ae, ena
batizhiza;
thypha aquatica, terſovine, ali od bizhja
batizhize
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bati se nedov., F
20,
abhorreſcere, ſe ſylnu
bati;
afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti,
ſe bati;
formidare, ſe ſtraſhiti,
ſe bati, zagou biti;
hydrophoebus, kateri
ſe te vodè
bojy;
metuere, ſe ſtraſhiti,
ſe bati;
ne metuas, nikár
ſe ti ne
bui;
pavendus, -a, -um, kateriga
ſe moremo
bati;
pavere, ſe vſtraſhiti,
ſe bati, zagovati;
pertimere, pertimescere, ṡlú
ſe bati, ali ſtraſhiti;
praeformidare, ſe ſylnu preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu
ſe bati;
praemetuere, ſe poprei
bati;
praetimere, ſe ſylnu, inu ṡlu
bati;
reformidare, ſe ſylnu
bati, en velik ſtráh iméti;
subtimere, enu malu
ſe bati, ali ſtraſhiti;
subvereri, cilú malo
ſe bati;
timendus, -a, -um, kateriga
ſe je potréba
bati;
timere, ſe bati, ſe straſhiti;
verendus, -a, -um, kateriga
ſe je
bati, ſtraſhán;
vereri, ſe bati, ſe vpirati;
zelotes, -tis, en aifrar, kateri
ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bavkanje s, gannitus, -us, gannitio, bavkanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bavkati nedov., F
2,
bavbare, lajati,
bavkati kakòr liſſiza;
gannire, bavkati, ali lajati kakòr liſſiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bazg gl. bezg
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bazilisk m, basiliſcus, ena kazha,
Basilysk imenovana
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bebast prid., bliteus, bebaſt, ſheſtovilaſt, ſpoderzhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
beber m, castor, -ris, Piber, ena ſorta vidre prebiva per vodah,
Beber;
prim. piber
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
beč m, ſiclus, -li, en judovṡki danár, kateri je per nyh 20.
bèzhou, naſhih ſadanyh danarjou, bi mogil velati 15 beilih groſhou, ſikel imenován, ima pul lota ſrebrá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bedro s, femor, bedru, ſtegnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
beg m, F
5,
conferre ſe in fugam, ſe
vbég podati, ali ſpuſtiti;
dorsum dare, v'bég ſe ſpuſtiti;
fuga, -ae, beig, tèk, béṡhanîe;
fugare, v'beig ṡapoditi;
fugitare, hitru béṡhati, ſe
v'bég podati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
beka ž, F
3,
amerina, beka, ali verba;
vimen, -nis, vitre, ſhibize, ali veṡy, vſe ṡhlaht veṡy od
bèke, verbe, breiṡe, ſrabotje;
vtilis [vitilis],
le, tú shilovatu ſhibovje, kakòr
bèka, etc:
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
beketati nedov., balare, beketati, bléjati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bekov prid., F
2,
ſalignus, -a, -um, ſaligneus, bèkou, kar je od
bèkoviga driveſſa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
beksel m, collybus, ẛgubizhek per menovaniu na danarjah,
bexil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bel prid., F
76,
alabaster, en leip
beil kamen;
albeo, albere, bélu biti, béliti ſe;
albescere, beil perhajati;
albicalculi, beili maihini kaminzi;
albidus, nekoliku
beil;
albus, -a, -um, beil;
althea, -ae, tá
beili ſliṡ;
anilitas, beila, ali ſiva ſtaroſt;
arsenicum, béla miſhniza;
blataria, enu
bélu ẛeliszhe, pluzhniku enaku;
botulus, et botellús, béla klobaſſa;
candidus, -a, -um, beil, prebeil, ſvitál, laskazhejózhi;
ceresa duracina, te
beile zhréſhnîe;
holor, vel olor, -ris, ena tyza, labúd,
beila inu velika;
incanere, beil, ali ſiv biti. 1.Reg:12;
lacteolus, Lacteolae puellae, diklizhi
beili kakòr kry inu mléku
- belejši , hippolapathum, tá velika kiſſiliza: letá je vekſha, beléſha, inu goſtéſha kakor ta vertna
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: bel prid., nymphaea wel pluzhnek Scopoli
[315: Nymphaea, Carniol. beu blusthkick,a Pluzhe; pod Nomina Carniolica pa: Beu-Blutschnik]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
belezor (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, gryphs, weleſôr, krizhek, qvajs
[Tu malu besedishe (Tmb) 1781, Rr 3b: Welſôr,a,m. yshi Qvajs]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
beli sam., F
11,
albatus, -a, -um, v'bélo oblizhen;
albugo, tú
bélu v'ozhéh;
alburnum, tá drugi lúb per drevji, tú je ta
beili;
candidatus, v'beilu oblizhen, k'eni ſluṡhbi naménîen, Bermar;
galbamatus, takú
v'beilu oblizhen;
interalbicare, nabélu vleizhi;
lienteria, -ae, takaſna griṡha, ali tá
beila, dertje, drift, kadar ta nepozerana ṡhpiṡha zeila od zhlovéka grè;
oculi albugo, albumen, tú
beilu v'ozhéh;
ſecundarius panis, tá krúh is ṡmeiſe, ta bliṡhniſhi krúh ṡa tem
beilim, ſorṡhizhni krúh, ta drugi krúh;
subalbicare, beilkaſt biti, na
beilu vleizhi;
ſubcandidus, -a, -um, beilkaſt, v'meis
s'beilim ṡmeiſhan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
belica ž, alburni, te male ribize
bilize
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
beličica ž, leuciſci, bilizhize, ribize
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
beliti1 nedov., F
10,
abare, beiliti;
albarium, bélenîe, karkuli
béli, ali ṡzhim
ſe béli;
albicare, beiliti;
candefacere, beiliti, beilu ſturiti;
candificare, beiliti;
dealbare, pobéliti,
béliti, plaihati;
fullo, -nis, kateri gvant farba, ali zhiſti, ſuknu vala, platnu
beili, ali plaiha;
gypsare, s'tako ṡemló narejanîe, inu
béliti, ali délati;
tector, -oris, eden kateri en ṡyd fraiha, ali
beili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
beliti2 nedov., decorticare, drevje lupiti,
béliti, ẛhkorjo doli dréti, olupiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
beliti se nedov., F
4,
albeo, albere, bélu biti,
béliti ſe;
candere, ſe beiliti;
gramina candent, ṡeliṡzha inu trave
ſe beilè od ſlane, je velika ſlana padla;
latescere, mleiku ratati, ali
ſe beiliti kakòr mléku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
beljak m, albumen, bélak
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
beljenje s, albarium, bélenîe, karkuli béli, ali ṡzhim ſe béli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
belkast prid., F
4,
subalbicare, beilkaſt biti, na beilu vleizhi;
ſubalbidus, -a, -um, beilkaſt, enu malu beil;
ſubcandidus, -a, -um, beilkaſt, v'meis s'beilim ṡmeiſhan;
vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi, po zhlovéṡkim ṡhivoti, zhernkaſti, ali
beilkaſti, mnogitere farbe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
belolas prid., canus, canens, ſiu,
bélolaſſi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
belolasat prid., canus, -a, -um, beilolaſſat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
belolisten prid., alabantica, béloliſtna roẛha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
belost ž, F
5,
albedo, albor, beilúſt;
candicantia, beilúſt;
candicare, beil biti, reṡbélen perhajati,
beilúſt iméti;
candor, beilúſt;
canidies, canitudo, ſivoſt, ſtaroſt,
beilúſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
belušast prid., percandidus, -a, -um, cilú do konza beil, ſylnu
beiluſhaſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bendima ž, F
2,
racematio, tega groṡdja terganîe, paperkovanîe,
bendima;
vindemia, bendima, vinṡku branîe, groṡdja terganîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
beneški sam., venetus, -a, -um, Beneṡhki, benezhán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
berač1 m, collector, berázh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
berač2 m, lector, -ris, bravez,
berázh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
berač3 m, F
2,
cadiscus, ſhparovez ẛa
berazhe;
peregrinator, vandrar v'ptuje deṡhele,
berázh, rumar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bergla ž, motacilla, vodna
bergla, pastarizhizha, ena tiza, wasserstelz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
berič m, F
2,
lictor, berizh, trinoh;
ſtator, -oris, berizh, méſtni hlapiz;
prim. birič
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
berkles gl. brglez
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bermar m, candidatus, v'beilu oblizhen, k'eni ſluṡhbi naménîen,
Bermar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bermati nedov., F
3,
ambire militem, bermati ẛholnerje;
candidare, bermati, ẛberati ludy k'eni, ali k'drugi reizhei;
congregare militem, ẛholnerje
bermati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bernja ž, collectura, bernîa, pober
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
berst,
berstov ipd. gl. brest brestov ipd.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
beržiti (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) gl. brziti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
beseda ž, F
85,
catechumenus, eden
s'beſſédo podvuzhen, dokler ſhe nei kerṡzhen;
cavillum, ena fershmaihtna, ẛramotna
beſſéda;
dictio, ena
beſſéda, ali rezhenîe;
elapsa verba, nepremiſhlene
beſſéde;
excipere verbis, s'beſſédo pokregati;
gloſsema, -tis, ena teshka
beſséda k'jslaganîu tega piſma;
inania verba, marṡikake praṡne
beſſéde;
inconstanter loqui, neobſtojezhnu govoriti, per eni
beſſédi neobſtati;
ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu vrednoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe,
s'beſſédo ali s'djanîam;
insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati,
s'beſſédo mozhnu naprei gnati;
interfari, v'meis govoriti, enimu
v'beſſédo ṡkozhiti;
loquela, govorjenîe,
beſſéda;
nové Dictionarié, ſeu Lexicon Vniuersale, nove beſsedne Buque, ali vſehſploh
beſsedy buque;
oblocutio, pregovor, tá ṡuparna
beſſéda, ṡupargovorjenîe;
ſeminiverbius, klaffar,
beſſéd ſeiviz. Act:17.v.18;
ſententia, -ae, modru rezhenîe, modra
beſſéda, ali pergliha, ali pripuviſt;
verbum, -bi, beſſéda;
verbum caro factum est, tá
beſſéda je meſſú poſtala;
vocabulum, -li, ena
beſſéda;
vox, -cis, ṡhtima, glas,
beſſéda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
beseden prid., F
6,
lexica, beſſedna kunṡht;
lexicon, beſsedne buque;
Novum Dictionarium, Nove
beſſedne Buque; nove
Beſſedne Buque;
nové Dictionarié, ſeu Lexicon Vniuersale, Beſsedne Buque, nove
beſsedne Buque
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
besedljiv prid., verbosus, -a, -um, beſſedliu, jeṡizhin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
besednik m, F
5,
advocatus, -ti, odvétnik,
beſſédnik, govorzhyn;
causidicus, en
beſſédnik, ẛagovarjaviz;
dicasticum, plazhilu eniga
beſſédnika;
orator, beſſednik, govorzhyn;
procurator, preṡkarblenyk, valput, en
beſſédnik, preṡkarbnik hiſhnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bešter prid., diligens, beshtr [poznejši pripis neznane roke]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
betež m, F
7,
cedoma, oteklúſt vodena, katera ne boly, pres
beteṡha;
dedolere, tá pervi
beteṡh vezh ne pozhutiti;
dolor, beteṡh, ṡhaloſt, bolezhina, ẛala bolezhina, ṡhalovanîe;
epithema, kadar ſe kei v'prég vdari zhes en
beteṡh, ali boléṡan, ali bolezhino;
gemitu testari dolorem, s'jezhanîam
beteṡh, ali boléṡan ſprizhati;
ignavus dolor, en
beteṡh, kateri ſtury eniga leiniga, ṡanikarniga;
ſcirrhus, en terd otúk, kateri ſe neugane, kadar ſe partiṡka, terda otekla koṡha preṡ
beteṡha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
betežen prid., aeger, -ra, -rum, bolán, bolna,
beteshin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
betonika ž, F
2,
cestrum, vel caestrum, betonica;
molochinus, -ni, ena ſorta farbe, katera na ṡhkarlatove farbe vleizhe, kakòr ſo te vertne velike
betonike
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bezeg m, ſambucus, vel ſambucum, -ci, beṡg,
beṡeg
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bezg m, F
2,
ſambucus, vel ſambucum, -ci, beṡg, beṡeg;
umbella, tú ſhiroku zveitje na
baṡgi, ali na janeṡhi, inu takeſh
[n]im ṡeliṡzhu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bezgavka ž, F
5,
antrax, kuẛhna
biẛgauka;
bubo, huda
bisgauka okuli ſrama na dimlah;
glandium, -dÿ, volzhaizi, ali
biṡgavke na ſvinîah, ena ſtran polna
biṡgavk;
panus, -ni, ena
biṡgauka, ali bula
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bezgov prid., ſambuceus, -a, -um, beṡgou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bezgovina ž, ſambucetum, -ti, beṡgovina, beṡgovje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bezgovje s, ſambucetum, -ti, beṡgovina,
beṡgovje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bežajoč del., fugiens, béṡhajozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bežanje s, F
5,
effugium, -ÿ, odbeṡhanîe: ali enu meiſtu
k'beṡhánîu;
fuga, -ae, beig, tèk,
béṡhanîe;
labens acies, ena verſta voiṡkè, katera ſe
h'beṡhanîu perpravla;
maturare fugam, hitéti
k'béṡhanîu;
ornare fugam, ſe
k'béṡhanîu perpravlati, rovnati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bežati nedov., F
18,
apage, apagesis, poberi ſe,
béṡhi prózh, prózh;
diffugere, ſe odmikati, ſem ter tam
béṡhati;
fugam ardet abire, vus gory kakú bi
béṡhal;
fugam capere, béṡhati, pobégniti;
fugere, béṡhati;
fugere conspectum alicuius, pred poglèdam ali ozhmy eniga
béṡhati;
fugiendus, pred katerim ſe ima
béṡhati;
fugitare, hitru
béṡhati;
fugitor, kateri
béṡhy;
fugiturus, kateri bó
béṡhal;
laborem fugere, nerad délati, pred dellam
béṡhati;
lucifugus, -a, -um, temnîak, kateri pred ſvitlobo
beiṡhy, inu jo ſovraṡhi;
lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk,
beiṡhy pred ludmy;
profugium, -ÿ, perbeṡhanîe, meiſtu kamer ſe more
beiṡhati;
provolare, odleteiti, prozh leteiti,
beiṡhati, kakòr tyza;
subterfugere, na ṡkrivnim prózh
béṡhati;
suffugere, na ṡkrivnim prózh
beiṡhati;
terga dare, harbat oberniti, inu
beiṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bežeč del., profugus, -a, -um, beiṡhèzh, pregnan, vbeiṡhán, perbeiṡhaviz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bežejoč del., F
2,
fugax, -cis, béjṡhejozhi, kar hitru preide;
fugitivus, -a, -um, pobégliu,
béṡhejozh: ut fugitiva gaudia, béṡheozhe veſſelje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bežeoč del., fugitivus, -a, -um, pobégliu, béṡhejozh:
ut fugitiva gaudia, béṡheozhe veſſelje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bi člen., F
44,
attae, attarum, kateri pozhaſſi gredo, ali lesejo kakor de
bi po terni shly;
ausim, de
bi ſmil;
exercendus, kateri
bi ſe imil ṡkuſhati;
faxit deus, de
bi Búg dal;
forem, bi bil;
fugam ardet abire, vus gory kakú
bi béṡhal;
in ictu oculi, kakòr de
bi s'okam trenil;
magis vellem, jeſt
bi hotel doſti raiſhi;
nutu, uno nutu, kar
bi trenil;
quamquam, De
bi ravnu, aku ravnu;
quamvis, naiſi, zhelyh, akulyh, de
bi lyh;
quasi, kaku
debi, ṡkorai;
subjactare, doſtikrat od ſebe vrézhi, ali metati, kakòr de
bi ṡhitu veyal
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bibrati (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) nedov., gingrire, bibrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
biček1 m, ratis scirpea, plau ṡa vuzhiti ſe plavati is
bizhka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
biček2 m, myxos, myxi, plavzhik v'gorezhi lampi, kir táht, ali
bizhek notri tazhy inu gory
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bičje s, F
8,
haliaetus, -ti, en morṡki odler ali poſtoina, v muṡgenih yṡerih
v'bizhji prebiva;
junceus, -a, -um, juncinus, -a, -um, s'bizhja;
paludes, bizhje, bizhovje, muṡge;
scirpeus, -a, -um, s'bizhja;
scirpus, -pi, mezizhje,
bizhje;
sirpus, vel scirpus, mezizhje,
bizhje;
storea, -ae, ſléherna odeya
s'bizhja ſturjena;
thypha aquatica, terſovine, ali od
bizhja batizhize
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bičovast prid., juncidus, -a, -um, bizhovaſt, lozhkaſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bičovati nedov., caedere flagris, bizhovati, tepſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bičovje s, F
9,
juncetum, -ti, tú meiſtu na katerim
bizhovje, ali lozhek raſte;
juncosus, -a, -um, polhen
bizhovja;
juncus, -ci, lozhovje,
bizhovje;
juncux, -ci, lozhovje,
bizhovje;
paludes, bizhje,
bizhovje, muṡge;
scirpiculum, -li, ena verſha, ena zainiza
s'bizhovja;
surpiculus, -li, ena is
bizhovja zainiza;
sylva paludosa, hoſta mlakaſta polna
bizhovja, mozverna hoſta;
teges, -gis, ena ſorta odeye is
bizhovja, ali mozizhja nariena
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bijen del., F
3,
percuſsus, -a, -um, vdarjen,
byen;
vapulare, byen, ali tepen biti;
verberatus, -a, -um, vdarjen, otepen,
byen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bijenje s, percuſsio, percuſsus, -us, vdarez, vdarjenîe,
byenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bik m, taurus, -ri, en juniz, ali
bik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bika (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, arundo, wika. Scopoli, e cujus medula ellychna parantur [Scop.209: Arundo, Carniolis Wika dicitur, e cujus medulla Ellychnia parant Ruſtici. Tmb 1781, Rr 4a: Wika,e,ſh. Pinsenkraut. Phragmides, tj. trst. Prim. Plet.I., 25: 2.bic, 2.bica.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bikov prid., taureus, volovṡki,
bikou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bil ž, culmus, klaṡ,
bil, bilka, biliza, ſteblu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bil del., F
36,
ariopagitae, ſo
bily v'tem méſti Athene ſodniki;
communiter putabant, ſo
bily gmain miſli;
fatifer ensis, en mezh, s'katerim je
bil eden vbyen;
mansuetabatur, je
bil kroták, vtolaṡhen. Sap:16;
mecum indignabar, jeſt ſim
bil ſam na ſe jeṡen;
metu agitati, ſerzè ym je
bilú vpadlu od ſtraha;
sum, es, eſt, fui, eſse, jeſt ſim, ti ſi, on je, jeſt ſim
bil, biti;
verberones, kateri ſo
bily ozhitnu tepeni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bilica ž, F
2,
culmus, klaṡ, bil, bilka,
biliza, ſteblu;
palea, -ae, pleiva,
biliza ſlame, prajmik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bilice,
biličice gl. belica beličica
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bilina (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, lada, -ae, bylina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bilje s, F
2,
sicilimentum, -ti, bilje od pokoſhene trave, kateru na travniki oſtane;
stipula, -ae, bilka ſlame,
bilje, ṡtarniſhe, ali ſtarniṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bilka ž, F
5,
culmus, klaṡ, bil,
bilka, biliza, ſteblu;
fabae ſcapus, bobova
bilka;
stipula, -ae, bilka ſlame, bilje;
unicalamus, -a, -um, ene
bilke ṡhitu;
urruncum, -ci, ſtoklaſſa v'ṡhiti: tú ſpudnîe ṡarnze v'klaſſi per
bilki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
binkošten,
binkošti prim. finkušti, vinkušten, vinkušti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bintleht m, F
2,
fax, bakla, en
bintleht;
funale, -li, ena bakla, ali
bintleht: zinṡhtrik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
birič m, F
2,
apparitor, birizh;
lictorius, -a, -um, birizhku, kar
birizhu ſliſhi;
prim. berič
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
birički prid., lictorius, -a, -um, birizhku, kar birizhu ſliſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
birištvo s, apparitura, biriṡhtvu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bisaga ž, F
2,
mantica, -ae, biſſaga, torba, ṡhakel;
manticularius, en tát, kateri moſhnè, torbe,
biſſage krade
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
biser (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, margarita, vel margaritum, biser
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
biskot m, F
4,
copta, -ae, krúh
biṡkot;
nauticus panis, brodnarṡki kruh, dvakrat pezhen,
biṡcot;
panis biscoctus, biṡkot dvakrat pezhen;
panis nauticus, mornarṡki kruh,
biṡkot
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bister prid., F
10,
acies oculorum, oſter, inu
biſter pogled;
clarificare, jaſnu,
biſtru, zhiſtu, ozhitnu ſturiti;
clarus, -a, -um, zhiſt, ſvitál,
biſter, jaſni, ſlovezh;
limpidus, -a, -um, zhiſt kakòr ſtudeniz,
biſter;
oculi acres, acisti, biſtre ozhy;
perspicatia, -ae, perspicacitas, -tis, biſtru premiſhlenîe, ali reṡgledanîe, oſtri ṡaſtop;
perspicax, -cis, biſtriga premiſhlanîa, oſtre modruſti, ṡaſtopnosti, pameti;
perspicientia, -ae, zhiſtu inu popolnoma ſposnanîe,
biſtra raṡumnoſt;
perspicuitas, biſtru reṡgledanîe;
subtilis ingenÿ, biſtre modruſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bistro prisl., F
5,
clarè, biſtru;
contueri, pogledati, poſhpegati, polukati,
biſtru gledati;
limpidè, biſtru, zhiſtu;
oculatus, -a, -um, ozhitin, kateri je bil v'prizho, kateri
biſtru gleda;
perspicientia, -ae, zhiſtu inu popolnoma ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt, kadar eden prou
biſtru gleda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bistrost ž, limpitudo, biſtroſt, zhiſtoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
biškotec m, buccelatum, en zukraſt
bishkotez ẛa namakanîe v'malvashÿ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
biti1 nedov., F
849,
adſum, tú
ſim vprizho;
aſsum, et adſum, tú
ſim;
coepi, ẛazhnem, ẛazhenîam,
ſem ẛazhèl;
communiter putabant, ſo bily gmain miſli;
ejactamentum, kar
je vunkai verṡhenu;
emitti â Deo, od Boga
biti poſlán;
enitere, ſvitál
biti;
enitescere, imeniten
biti;
esſe, biti;
esurire, lazhen
biti;
exoptabilis dies, en dán kakòr
ſmo ga ṡheléli;
falsus sum, ſim ogolufan;
fauces arent, ſo ſuha uſta ali gerlu;
fieri, ratati,
biti;
madere vino, vinen, ali pyan
biti;
malum est prae manibus, neſrèzha
je pred rokami;
narciſsimus, -a, -um, take farbe kakòr
ſo narciſſi;
omniparens terra, ṡemla
je vſih rizhy ena mati;
pollere, premoṡhin
biti;
prosum, ſim h'pridu;
ſic, ja takú, takú
je;
sum, es, eſt, fui, eſse, jeſt
ſim, ti
ſi, on
je, jeſt
ſim bil,
biti;
ubinam gentium sumus? per katerih ludéh
ſmó my;
vaeneunt, ſo predani. Mat:10.v.29;
prim. bi, bil, bo, bode, bodeoč, bodi, bom, nisem
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
biti2 nedov., F
21,
adverberare, biti, tepſti;
aeneator, -oris, en paukar, kateri na kotle
bye: tudi trobentar;
arteria, ta ẛhyla, katera vſeṡkuṡi
bye, ali ſe gible na roki;
batuere, biti, ſe bojovati, ṡkuſhati;
caedere, ſékati,
byti;
calcitrosus, kir s'nogami
bye, ali berza;
circumpavire, okuli ſebe
biti, mlatiti, tepſti;
cornupeta, -ae, kateri s'rogmi
bye ali vdari;
crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo
bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe;
cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu
biti, sgoniti, peiti, ali ygrati;
depunire, byti, tepſti;
incursare aliquem pugnis, et calcibus, nad eniga tezhi s'peſtmi
biti, inu s'nogami berzati, ali pehati;
lamino, pleh
biti;
organici, ty kateri na orgle, ali na druge laute
byejo, ali ygrajo;
organista, -ae, eden, kateri orgle déla, ali na nîe
bye;
percutiens, percuſsor, -oris, pogubaviz, kateri
bye, ali vdari;
pulsator chitarae, kateri na Arfe
bye;
referire, ſe braniti, inu okuli ſebe raniti, inu
biti, ṡupèt naṡai vdariti;
reverberare, ṡupèt
biti, ali tepſti, naṡai vdariti;
tundere, tleizhi,
biti, tepſti, tolzhi;
verberare, tepſti, gaishlati,
byti, vdariti, mlatiti;
prim. bijen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
biti se nedov., F
9,
agnitari, bojovati,
ſe s'kúm
byti, ali tepſti;
andabate, kateri s'ẛapertimi ozhmy
ſe byejo;
compugnare, ſe v'kupai
byti, voiṡkovati;
conflictare, -ri, ſe fehtati, vſe v'eno maṡ ſe ſhtritati,
ſe bojovati,
byti;
confligere, ſe ſhtritati, s'drugimi
byti, bojovati, boi derṡhati;
dimicare, ſe fehtati,
ſe biti, ali bojovati;
duellator, tá kir
ſe bye v'mei dvéma;
praeliari, bojovati,
ſe biti, voiṡkovati;
pugnans, tá kateri
ſe bye, inu fehta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bitje1 s, F
3,
eſsentia, bitje;
existentia, bitje;
extantia, bitje, kar je kai viditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bitje2 s, livor, proga, zhernavka, plavu od
bitja;
prim. bijenje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bivol m, bison, -tis, en voll,
bivoll, ali piffil;
prim. pivol
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bizgauka gl. bezgavka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
blago s, F
52,
bonum, -ni, blagú, iménîe;
conflare aes alienum, ludṡku
blagú ẛadjati;
divitiae, -arum, bogatie, doſti
blagá, bogaſtvu;
facultates, iménîa, bogatie,
blagú;
gaza, -ae, ſhaz,
blagú, bogaſtvu, bogatia;
immobilia bona, obſtojezhe
blagú, leṡhezhe
blagú;
inscriptum, -ti, enu piſmize, kateru dadó ty viſhi eniga méſta tem kupzom tú
blagú prepelati;
merx, -cis, kramarṡku
blagú, kupzhia;
ops, opis, opes, múzh, pomúzh,
blagú;
praeclara res, veliku
blagú, inu bogatia;
res, rei, reizh, ena reizh,
blagú, kei kai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
blagor m, beatus vir, blagur je timu moshú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
blajhati prim. plajhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
blašče gl. blažce
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
blaten prid., F
5,
aqua limosa, ylnaſta,
blatna voda;
coenosus, blaten, vmàẛan;
limosus, -a, -um, blaten, ylovaſt, ylov, glinaſt;
lutescere, blaten, ali ylovaſt perhajati;
lutosus, -a, -um, blaten, vblaten
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
blato s, F
19,
coenum, blatu [str. 35a ];
coenum, blatu [str. 46a ];
illimis, et le, pres gline, pres
blata;
illuvies, -ei, ena neſnaga, en kup per drugim zhlovéṡkiga
blata;
implicitus luto, poln
blata, v'blati, ali v'ṡagrèṡi povalan, obtizhen;
interlinire, s'blatam pomaṡati, ogarditi, pozmakati, omadeṡhiti, reṡmaṡati;
intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè zhloveṡku
blatu;
lutamentum, -ti, s'blatom ṡydanîe, ali fraihanîe;
lutarius, -a, -um, kar
v'blati ṡhivy, ali prebiva;
lutensis, -se, ut lutensis piscis, po
blatu diſhezha riba;
luteus, -a, -um, is
blata ſturjen, ṡhout, bleid, gelbaſt;
luto inficere, oſtrofotati,
s'blatom ozmokati;
lutum, -ti, blatu;
oblimare, s'blatom, ali s'glino ṡamaṡati, ṡaſlipiti;
oesipum, -pi, ovzhji lein, tú
blatu, kateru ſe volne darṡhy;
oletum, -ti, zhloveṡku
blatu;
squalere, polhin
blata biti;
volutatus in luto, v'blati povailan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
blazina ž, F
5,
anaclinterium, ena ẛa te leine poſtila, kateri po dnèvi ſpè:
blaẛina;
culcitra, culcitrula, blaṡina, blaṡiniza, madrázh, en kulter na poſtilo, arovnik;
culcitra, blasina, madrázh. Vnterbeth, Polster;
plumarius, -rÿ, kateri pernate
blaṡine, ali polṡhtre nareja, ali ſhtika;
pulvinus, -ni, blaṡina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
blazinica ž, F
2,
culcitra, culcitrula, blaṡina,
blaṡiniza, madrázh, en kulter na poſtilo, arovnik;
pulvillus, blaṡiniza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
blazniti nedov., turbare, motiti, mamiti, pazhiti, ṡjirati, ṡmotiti,
blaṡniti, ṡmamiti, kolnu ſturiti, braniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
blažce s, poſseſsiuncula, en maihin gruntiz, iménze,
blaṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
blažen prid., dives, bogat, bogatyn, ṡamoṡhen,
blaṡhin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
blečič m, synthesis, lodnaſti gvant: en reṡdilen od veliku farb inu
blezhizhou poſtavlenih gvant
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bled prid., F
11,
caesius, -a, -um, bléda farba, nebeṡhka;
expallere, bleid poſtati;
impallere, vel impallescere, obleiditi,
bleid ratati,
bleid, ali pláh perhajati;
luridus, -a, -um, oſtuden, negnuſſen,
bléde farbe;
luteus, -a, -um, is blata ſturjen, ṡhout,
bleid, gelbaſt;
pallere, bleid biti;
palescere, bleid perhajati;
pallidus, -a, -um, bleid, bleide farbe;
subpalidus, -a, -um, bleid, bleidkaſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bledeč del., pallens, bleidezh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bledenje s, error, ṡahajanîe,
bledenîe, ṡmota, falenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bledkast prid., subpalidus, -a, -um, bleid,
bleidkaſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bledost ž, F
2,
luror, -oris, bleidúſt;
pallor, -oris, bleidúſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
blejanje s, balatus, blejanîe teh ováz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
blejati nedov., balare, beketati,
bléjati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
blek1 m, F
3,
aſsumentum, perſhitek, en perſhiti
blek;
cento, -nis, flika per fliki, ena is ṡhlaht
blekou nariena dèka, ali odeja;
vetarementum, -ti, ena flika, ſtari
blek od ſhulinou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
blek2 m, F
4,
lacinia, -orum, bleki na enim ſtarim gvantu;
lentigo, -nis, plehi, ali
bleki na ṡhivoti v'ṡhtalti ene lèzhe, madeṡhni
bleki;
vitiligo, -nis, neṡhtaltni
bleki, ali madeṡhi, po zhlovéṡkim ṡhivoti, zhernkaſti, ali beilkaſti, mnogitere farbe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
blekast prid., lentiginosus, -a, -um, vel lentigiosus, grintou,
blekaſt, ali plehaſt na ṡhivotu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
blesčiti se nedov., coruscare, bliṡkati,
ſe laṡkatati,
bleszhiti, bléṡzhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
blesti nedov., blaterare, blacterare, ẛhlabudrati, klaffati, berbrati,
bleſti, bloditi, boleſtrati, bobozhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bleščanje s, F
2,
coruscatio, laṡkatanîe, bliṡkanîe,
bléṡzhanîe;
rictus, -us, divje ṡvirine gobez: golt, tú reṡhanîe, ali ṡhkartanîe s'ṡobmy,
bleiszhanîe teh ṡoby, teh uſt, ali golta odpertje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bleščeč del., coruscus, -a, -um, bleṡzhèzh, bliṡkajózh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bleščenje s, allucinatio, bleiszhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bleščeoč del., vibrans lingva, en
bleiṡzheozhi jeṡik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bleščiti se nedov., coruscare, bliṡkati,
ſe laṡkatati, bleszhiti,
bléṡzhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
blisk m, F
3,
fulgetrum, -tri, bliṡk;
fulgur, -uris, bliṡk, treṡk;
siderari, ṡkuṡi notar vlytje tega ṡveiṡdiṡzha, ali
bliṡk, ali gruma oṡkrunîenu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bliskajoč del., coruscus, -a, -um, bleṡzhèzh,
bliṡkajózh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bliskanje s, F
5,
coruscatio, laṡkatanîe,
bliṡkanîe, bléṡzhanîe;
fulguralis, -le, kar
k'bliṡkanîu ſliſhi;
fulgur corruscans, ṡabliṡknivu
bliṡkanîe;
fulguratio, bliṡkanîe;
intempestas, ut intempestas coeli, garmeinîe,
bliṡkanîe, hudu vreme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bliskati nedov., F
4,
coruscare, bliṡkati, ſe laṡkatati, bleszhiti, bléṡzhiti;
effulgere, ſe laṡkatati,
bliṡkati;
fulgere pro fulgurare, bliṡkati;
fulgurare, bliṡkati, hudu vremè biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bliskati se nedov., F
2,
emicare, ſe bliſkati, inu kaṡati;
fulgurat, ſe bliṡka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
blitva (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, beta, blitva [Verant.13: Beta, Mang, Blitva]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
blizi prisl., F
12,
adinere, blisi, ali notar poſtaviti;
admotus, -a, -um, permaknîen,
blisi poſtavlen;
admovere, permakniti, pertakniti,
blisi poſtaviti;
adnatare, perplavati,
blisi perplavati, doplavati;
adsitus, -a, -um, perſajen, bliẛu perſajen,
bliẛi poſajen;
circa, circum, okuli, poleg,
bliṡi;
collimitari, eden per druṡim
bliṡi meinyk iméti, mejáṡh biti;
cominus, et emenus, od
bliẛi inu od dalezh;
penè, ṡkorai,
bliṡi;
penes, cilú
bliṡi, poleg, s'raven, per;
propinquè, cilú
bliṡi;
proximare, bliṡhati, cilú
bliṡi biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
blizi predl., F
3,
apud me est, on je per meni,
bliẛi mene;
Cyprus, enu kraileſtvu
bliṡi Jeruṡalema;
phoenicopterus, -ri, ena ardezha neṡnana vodna tyza, ſe vidi v'ṡhpanṡki deṡheli per murju
bliṡi Provenze
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
blizu prisl., F
11,
accolere, blisu prebivati;
accumbere, pozhivati, doli lèzhi ter pozhivati,
bliẛu ſtati, ali leshati;
adjacere, poleg, ali
bliẛu leṡhati, tik leṡhati, raven leshati;
adsitus, -a, -um, perſajen,
bliẛu perſajen, bliẛi poſajen;
adstituere, bliẛu poſtaviti;
adventare, bliẛu priti, ſe perbliṡhati;
allabor, allabi, ſem paſti, ſem perderſéti,
bliṡu pertezhi, perléſti;
alluo, -ere, oblivati,
bliṡu tezhi;
cominus, et comminus, od
bliṡu, is bliṡhnîga;
ferè, fermè, ṡkorai,
bliṡu;
fermè, ferè, ṡkorai,
bliṡu;
prim. bliže
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
blizu predl., F
5,
ad, k', h',
bliẛu, do;
ad mare, bliẛu morja;
juxta, poleg, per,
bliṡu, ravn;
lunula, luniza, maizina luna
bliṡu mlaja;
nox intempesta, poṡnu
bliṡu pulnozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bližaj prisl., F
2,
citerior, doſti
bliṡhai per nas, veliku
bliṡhai, ta ẛadnîſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bližati nedov., proximare, bliṡhati, cilú bliṡi biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bliže prisl., F
2,
approximare, ſe pomikati zhe daile
blishe k'nam li
bliṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bližniši,
narbližniši gl. bližnji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bližnje sam., F
2,
cominus, et comminus, od bliṡu, is
bliṡhnîga;
depropè, od
bliṡhnîga. Jer:25
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bližnji sam., F
5,
affinis, geschwägerte. tá
blishnî, svák;
affinis, tá
blishnî, ſvák, Dever, ſvèſt;
convicaneus, bliṡhnî, ſoſſid;
pietas, pokorṡzhina pruti Bogú, ſvoim ſtariſhim, inu
bliṡhnîm;
proximus, -a, -um, bliṡhnî, raven ſoſſed, tá narbliṡhniſhi
- najbližnjejši , proximus, -a, -um, bliṡhnî, raven ſoſſed, tá narbliṡhniſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bližnji prid., F
13,
accola, -ae, blishni mejásh, ali ſoſſed;
agnata, blishnîa, od ozheta tetta;
agnati, blishnîa ṡhlahta po ozhetu;
cognata, tetta, ſvieſt,
bliṡhnîa ṡhlahta;
consangvineus, rodják,
bliṡhnîa ṡhlahta;
consanguinitas, ſvojáſt,
bliṡhnîa ṡhlahta;
genere ſum ei proximus, jeſt ſim nîemu
bliṡhîa ṡhlahta;
Germanus, Nemez: tudi brat, tovaruṡh, ṡhlahta
bliṡhnîa;
propinquus, -a, -um, bliṡhnî;
proximitas, bliṡhnîa ṡhlahta;
sangvine junctus, bliṡhnîa ṡhlahta;
suus haeres, bliṡhnî erbizh, nîegou erbizh;
vicinus, -a, -um, bliṡhnî ſoſſid
- bližnjejši , F2, proprior, tá bliṡhniſhi; ſecundarius panis, tá krúh is ṡmeiſe, ta bliṡhniſhi krúh ṡa tem beilim, ſorṡhizhni krúh, ta drúgi krúh
- najbližnjejši F2, citimus, -a, -um, tá narbliṡhnîſhi per naṡ; vicimiſsimus, narbliṡhniſhi ſoſſid
- najbližnji , menix, koṡhiza nar bliṡhnîa moṡhjani
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bližnost ž, propinquitas, bliṡhnúſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bljušč prim. blušč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bljuvanje s, F
3,
excreatio, koṡlanîe,
bluvanîe, gardú vun iṡ ſebe metanîe;
vomitarium, -rÿ, arznîa ṡa
bluvanîe, ali vun metanîe;
vomitus, -tus, vel vomitio, bluvanîe, zhes dajanîe, koṡlanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bljuvati nedov., F
5,
acopus, -pi, enu neſnashnu ſmardezhe ṡeliszhe, kateru ima po try perza skupai, ſtury zhes dajati, ali
bluvati;
intervomere, v'meis
bluvati, zhes dajati;
vomere, bluvati, pluvati, zhes dajati, vun metati;
vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali
bluvati, inu zhes dajati;
vomitor, kateri pluvá,
bluvá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
blodica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, meretricula, blodiza [po Verant.61: Meretrix, Hür, Kurba, bludicza]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bloditi nedov., blaterare, blacterare, ẛhlabudrati, klaffati, berbrati, bleſti,
bloditi, boleſtrati, bobozhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
blušč m, cedrestis, -tis, korèn ẛa bodlaje,
bluṡzh;
prim. plušč, pluč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bo prih., F
26,
adagia ſunt: kakòr ſo ſjali, taku
bodo ẛhèli;
damnaturus, kateri
bó obſojen;
datarius, -a, -um, kar je k'dajanîu, ali kar
bó danu;
fare, bó, ſe
bó ẛgodilu;
fruiturus, -a, -um, kateri
bo vṡhival;
fugaturus, kateri
bo ṡapoden, ali pregnán;
geniturus, -a, -um, kateri
bó rodyl;
proxime, berṡh kakòr
bó moglu biti;
ſit ita, nai
bó takú;
prim. bode
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bob m, F
16,
acrochordon, ſo bradovize, kakor en
bob debele;
colocasia, -ae, vodeni
bob raſte v'Egyptu;
conchis faveta, is
boba jeid;
faba, -ae, bob;
fabacia, -ae, faveta, en mozhnik
s'boba;
fabae hilum, tá zherna pika na
bobu;
fabaginus, -a, -um, bobovṡki, od
boba;
fabalis, et le, kar
k'bobu ſliſhi;
fabarius ager, nyva ṡa
bob, kir
bob rad raſte;
hilum, -li, tá zherna pika na
bobi;
hyoscyamus, -mi, zhervivez, ṡobnyk, ſvinṡki
bob;
midas, -ae, ṡhuṡhik, ali mol
v'bobu;
smilax hortensis, laṡhki grah, ali
bob;
utriculi, idem ac folliculi, valvuli pisorum, fabarum, lentis etc: luṡkin
[e] graha, od
boba;
valvuli, ſtrokiki per
bobi, ali drugim ſozhivji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
boben m, F
2,
timpanum, -ni, buben;
tympanum, -ni, en
buben
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bober prim. beber, piber
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bobnar m, F
2,
timpaniſta, -ae, bubnar;
tympanista, -ae, en
bubnar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bobnarica ž, timpanistria, -ae, bubnarza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bobnati nedov., F
3,
canere claſsicum, k'boju trobentati, ali
bubnati;
timpanizare, timpana resonare, bubnati;
tympanirare, bubnati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bobnenje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, bombus, bubanje,
bobnenje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bobočati nedov., blaterare, blacterare, ẛhlabudrati, klaffati, berbrati, bleſti, bloditi, boleſtrati,
bobozhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bobolnik m, lepidium, ena ſorta divjiga
bobolnika, devja retku, popra ṡeliṡzhe, radu v'verteh raſte;
prim. bobovnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bobotati nedov., cubare, cucubare, bobotati, inu ſhrajati kakòr ſova
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bobov prid., F
5,
fabae scapus, bobova bilka;
fabale, et lis, enu ſtablu
bobovu;
fabalia, et fabago, bobovi obzhinki;
lomentum, -ti, lobova [bobova] kaſha, po Laṡhku faveta,
bobova moka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bobovnik m, F
3,
bunium, -ÿ, kresh, ẛelenu ẛheliṡzhe per ſtudenzhinah,
bobounik;
cardamum, -ni, kreẛh,
bobovnik, kateri per ſtudenzih ráſte, ſtudenzhni
bobounik;
prim. bobolnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bobovski prid., fabaginus, -a, -um, bobovṡki, od boba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bode prih., F
2,
numquid, kai ne,
bode li;
prolusio, naprei shtritanîe, ali ṡkuſhanîe, aku tá ygra
bode prou, ali nikár
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bodeč del., F
16,
aculeatus, -a, -um, bodèzh, ẛhpizhaſt, s'ẛhelom;
anchuſa, -ae, enu
bodezhe ẛeliszhe, s'erdezho korenino;
carex, caricis, ena dolga
bodèzha trava per vodah;
coniza, -ae, ſuhi korèn, poſuſhen korèn,
bodèzh, ali ternaſti korèn;
cynogloſsos, vel cynogloſsa, bodezhi paſji jeṡik, ṡeliṡzhe;
cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu
bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh;
imperigo, -ginis, liſhai, mlade, hude,
bodezhe grinte, ali hraſte;
lanaria, -ae, enu neṡnanu
bodezhe ṡeliṡzhe, s'katerim ſo volno ſpirali;
leucacantha, -ae, ene neṡnane koprive, ali
bodèzhe ṡeliṡzhe;
punctorius, -a, -um, bodèzh;
pungens, bodèzhi;
rhamnus, -ni, je tudi tú ṡeliṡzhe, kateru v'ṡazhetku je lipú, inu potler rata ternaſtu, inu
bodezhe;
ruscus, -ci, vel ruscum, -ci, miſhji tern, enu ternaſtu
bodèzhe ṡeliṡzhe s'ardezhimi jagodami;
scaber, -ra, -rum, oṡter,
bodèzh ṡa perjemati;
sentus, -a, -um, senticosus, -a, -um, ternou, oſter,
bodèzh;
smilax aspra, en
bodèzhi ſlak ali ternaſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bodenje s, F
3,
mordacitas, vjeidoſt, tu
bodenîe, ali ſmodenîe tega ṡeliṡzha;
punctio, bodenîe, pikanîe;
punctus, -us, bodenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bodeoč del., existens, bodeozh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bodež (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, pugio, -onis, wódéſh. Verant.
[84: Pugio, Tolch, Bodex]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bodi vel., F
13,
aequo animo sis, imi poterplenîe,
bodi dobre vole;
ave, Búg te primi, ẛdrou
bodi, bodi zheszhen, zheṡzhena;
da te mihi, bodi pokoren;
esto, bodi ſi takú, jeſt puſtym taku biti,
bodi;
fiat, ṡgodiſe,
bodi; Letú vſe
bodi popiſſanu;
salve, ṡdrav
bodi, zheṡzhen
bodi;
salvete, ṡdravi, ali zheṡzheni
bodite: bodite poṡdravleni;
sobrÿ estote, bodite tréṡni, ſtréṡni, tréṡvi;
valete, odhudnîa, ṡdrau
bodite
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bodi vez., F
19,
esto, bodi ſi takú,jeſt puſtym taku biti, bodi;
evectus, -us, ena voṡhnîa
bodi ſi po ſuhim, ali po mokrim;
facinus, -oris, enu djanîe,
bodi ſi kakerſhnu hozhe;
farraginaria, -orum, farrago, -nis, kerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ
bodi ſi kakerſhne rizhy hozhe;
immolitus, -a, -um, ṡydan,
bodi ſi kakòr kuli hozhe ṡzimpran;
panis comunis, ſléherna ſorta kruha, kakerſhen li koli krúh
bodi;
pannicularia, tú maihinu blagú kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe, ſi
bodi gvant, ali danarji;
perpaululum, bodi kakòr malu hozhe, k'narmanſhimu;
qualiscunque, kakerſhenkuli
bodi;
qualitercumque, v'kakerſhno kuli
bodi visho;
quantuluscunque, bodi ſi maihin kakòr kuli hozhe;
quantumcunque, kolikar kuli
bodi;
quocunque, kamer kuli
bodi;
quoquomodo, kakorkuli
bodi;
stupa, -ae, predivu, ſi
bodi lanenu, ali konopnu;
ubicunque, kirkuli
bodi;
undelibet, is katerigakuli meiſta
bodi, od kateriga kuli kraja
bodi;
usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati, ſi
bodi s'beſſedo, ali s'djanîam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bodičovje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, F
2,
cardus, carduus, wodizhuvje Scopoli
[355: Carduus, Carniol. Botizhuie; pod Nomina Carniolica pa: Bodizhuie];
eryngium wodizhuje per poti. Scopoli
[338: Eryngium, diciturque Bodizhuie perpode; pod Nom. Carn.: Bodizhuie perpode]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bodisi vez., sive, bodiſi, ali;
prim. si
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bodljaj m, F
4,
ampelosleuce, -es, koren ẛa
bodlaje, ẛa bolezhino;
cedrestis, -is, korèn ẛa
bodlaje, bluṡzh;
pleuriticus, -a, -um, kateri ima
bodlaje;
pleuritis, -dis, bodlaji, kadar eniga na ſtrani bode
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bog m, F
49,
Bacchus, pyanski ali vinski
Búg;
consus, Búg tega ſveitovanîa;
Deus, Búg;
Deus ita decrevit, Búg je takú odlozhil;
divinitus, od
Bugá, is
Buga;
Emanuel, nobiscum Deus, Búg ṡnami;
impiè, pregréſhnu, ṡupar
Boga, inu te ſtariſhe;
lamuel, vel Jamuel, Bogú lub. Prov:31;
lares penates, domazhi duhovi, ali
boguvi;
nolite errare, deus non irredetur, ne motite ſe,
Bug ſe nepuſty ṡhpotati;
ò si, Búg hotel;
Sabaoth, deus ſabaoth, Búg te mozhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bogaboječ prid., F
5,
pius, -a, -um, brumen,
Bogabojezh;
religiosus, -a, -um, Bogabojezhi, duhovni, brumin, verin, dobre véſti;
theosebes, Bogarodni, duhovni, dobre veiſti,
Bogabojezhi;
timoratus, Bogabojezh;
timoratus, -a, -um, Bogabojezhi, brumin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bogaboječe prisl., F
2,
piè, brumnu,
Bogabojezhe, andohtlivu, Bogabojezhnu;
religiosè, po duhovnu,
Bogabojezhe, vernu, s'veliko andohtjo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bogaboječno prisl., piè, brumnu, Bogabojezhe, andohtlivu,
Bogabojezhnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bogajoč del., parens, â pareo, pokoren,
bugajozhi, ſluſhajozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bogajoči sam., parentes, ty ſtariſhi: tudi ty
bugajozhi, pokorny
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
boganeroden prid., F
2,
impius, Boganeroden, pregréſhen, pregréſhnik;
irreligiosus, -a, -um, neduhovni,
Boganerodni, pres Boṡhyga ſtrahú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
boganerodnost ž, impietas, Boganerodnoſt, pregréſhnoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
boganje s, consectatio, eniga
buganîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bogaroden prid., F
2,
longanimis, Bogaroden, dolgu ṡanaſhliu, poterpliu, poterpeṡhliu;
theosebes, Bogarodni, duhouni, dobre veiſti, Bogabojezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bogarodnost ž, F
3,
longanimitas, Bogarodnoſt, odlaſhanîe, dolgu ṡanaſhanîe;
pietas, brumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht, pokorṡzhina pruti Bogú, ſvoim ſtariſhim, viſhiſhim, inu bliṡhnîm:
Bogarodnoſt;
theosebia, -ae, Boshya ſluṡhba,
Bogarodnoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bogastvo1 s, F
5,
adagia sunt: kir nei
bogaſtva, tam nei lakomnoſti;
divitiae, -arum, bogatie, doſti blagá,
bogaſtvu;
gaza, -ae, ſhaz, blagú,
bogaſtvu, bogatia;
opulentia, -ae, premoṡhnoſt velika,
bogaſtvu;
peculium, perṡhparani, inu s'déllom dobiti danarji,
bogaſtvu s'gotovimi danarji, inu s'doſti imenîam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bogastvo2 s, F
2,
deitas, Bogaſtvu;
divinitas, -tis, Boṡhyaſt,
Bogaſtvu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bogat prid., F
27,
abundans, kir ima vſiga obilnu, inu ẛadoſti,
bogat;
copiosus, -a, -um, obilni,
bogat;
dis, ditis, bogat;
ditescere, obogatiti,
bogat perhajati;
ditiſsimus, ſylnu
bogat;
dives opus, enu
bogatu inu lipú déllu;
locuples, -tis, bogat, obiln;
locupletare, bogatiga ſturiti;
numatus, -a, -um, bogat s'danarmi
- bogatejši , ditior, bogatiſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bogati sam., F
2,
visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en
bogat vmerl, takú je bilú navadnu per eniga
bogatiga pogrèbu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bogati nedov., F
4,
consectator, kateri ẛa enim hodi, inu ga
buga;
obedire, ſluſhati, pokoren biti,
bugati;
obsecundare, bugati, volnu tú ṡavkaṡanu ſturiti, pokoren, inu podloṡhen biti;
parére, bugati, pokoren biti, ſluſhati;
prim. bogajoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bogatija ž, F
5,
divitiae, -arum, bogatie, doſti blagá, bogaſtvu;
facultates, imenîa,
bogatie, blagú;
gaza, -ae, ſhaz, blagú, bogaſtvu,
bogatia;
laxae opes, velika
bogatia;
praeclara res, veliku blagú, inu
bogatia
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: bogatija ž, opulentia, -ae, wogatia
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bogatin m, dives, bogat,
bogatyn, ṡamoṡhen, blaṡhin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bogatiši gl. bogat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bogato prisl., F
5,
affatim, obilnu,
bogatu, ẛadoſti, ſhe prevezh;
ampliter, bogatu, preſtranu;
opimè, ſylnu fliſſih,
bogatu, popolnoma;
opiparè, bogatu, s'dobro perpravo;
opiparus, -a, -um, ſylnu
bogatu, inu dobru perpravlen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bogaučeni sam., theologus, -gi, Bogavuzhen, Bogaṡaſtopin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bogazastopni sam., theologus, -gi, Bogavuzhen,
Bogaṡaſtopin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
boginja ž, F
6,
Dea, Boginîa;
haruspica, zuperniza, ali ena tokova
boginîa;
minerva, -ae, ena
boginîa per Aidjih s'imenom Pallas;
Nanea, Boginîa Diana. 2.Mach:11;
Svada, -ae, boginîa te ṡgovornoſti;
Venus, -ris, ena
Boginîa te lubeṡni, ali nezhiſtoſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bogoroden,
bogorodnost prim. bogaroden, bogarodnost
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bogovanje s, divinatio, -onis, bogovanîe, vganka, domiſhlenîe prihodniga dolgovanîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bogovec m, F
11,
areoli, bogovzi;
ariolus, bogoviz;
arrepticius, -a, -um, ena reizh ozuprana ṡkuṡi
bogovze;
augur, -ris, Bogoviz, kateri na tyze mèrka;
divinus, -ni, divinator, bogoviz;
extipex, -cis, en
bogoviz, kateri oſſerzhje ogleduje;
hariolus, -li, en zupernik ali
bogoviz;
haruspex, -cis, en
Bogoviz, kateri je mèrkel na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih;
inaugurató, od
bogouzou poveidanu, ali na ṡnanie danu;
laena, -ae, nékadanî na voiski plászh, kateriga ſo ty
bogovzi noſſili, en ṡgurni gvant, en ziganṡki plaṡzh, en Harvaṡhki manten;
python, -onis, bogoviz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bogovstvo s, F
2,
Divinitas, Bogouſtvo;
Chriſtus in S. S: Altaris Sacramento cum divinitate et humanitate, [?]ſtu u'S. Sacramentu tego Oltarja is
Bogouſtvam inu Zhloveſtvam
[poznejši pripis neznane roke]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bogulja ž, pythoniſsa, bogula
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
boh m, succidia, ſvinṡka ſlanina ſuha: tudi
bóh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bohač (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, avenaria Chryſ
omela. Poppovitsch
bohač die S...
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
boj m, F
32,
agon, boy, vmiranîe;
agonisma, boy;
certamen, ſhtritanîe, ſhtrit, prepiranîe,
boy, boyovanîe;
claſsicum, boi, larma;
conflictus, conflictio, boi, poboi;
decertatio, ṡkuſhanîe,
boi, ṡhtritanîe;
dimicatio, fehtanîe,
boi;
duellum, -li, boi v'mei dvéma ſamima;
indipisci pugnam, boi dobiti;
inire certamen, boi ṡazheti;
praelium, -lÿ, en
boi, voiṡka;
pugna, -ae, boi, raṡboi;
verberatio, tepenîe, gaiṡhlanîe,
boi, tepeṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bojavec m, F
2,
agon, agona, agonista, en fehtar,
bojaviz;
pugnator, -oris, bojavezh, voiṡzhák
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
boječ del., F
3,
metuens, ſtraſhliu,
bojezh;
scrupulosus, -a, -um, preſtraſhene veiſti, ſtraſhlive veiſti, gréha
bojezhi, ſtraſhán;
timens, bojezhi, ſtraſhán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bojle medm., age, agedum, nu, dai, ſhe,
boilè, ſerzhnu, hitru, dai li
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bojle gl. bolje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bojovanje s, F
7,
certamen, ſhtritanîe, ſhtrit, prepiranîe, boy,
boyovanîe;
procinctus, -a, -um, dobru perpravlen
k'bojovanîu;
propugnatio, branenîe: tudi
bojovanîe;
pugnacitas, bojovanîe;
pugnaciter, s'bojovanîam;
stratagema, -tis, ena kúnṡht tega
bojovanîa, ali voiṡkovanîa;
velitatio, s'lahkim oroṡhjem
bojovanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bojovati nedov., F
4,
agnitari, bojovati, ſe s'kúm byti, ali tepſti;
depugnare, bojovati;
praeliari, bojovati, ſe biti, voiṡkovati;
pugnare, bojovati, voiṡkovati, ṡhtritati, ſhvirkati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bojovati se nedov., F
10,
agonitari, ſe bojovati;
batuere, biti,
ſe bojovati, ṡkuſhati, prepirati;
certare, ſe ſhtritati, vadlati, metati,
bojovati, ṡkuſhati, prepirati;
conflictare, -ri, ſe fehtati, vſe v'eno maṡ ſe ſhtritati,
ſe bojovati, byti;
confligere, ſe ſhtritati, s'drugimi byti,
bojovati, boi derṡhati;
conserere, tudi ẛmeſhati, ſi rokè dati, ali v'roke ſezhi,
ſe bojovati;
decertare, ſe ſhtritati, ṡkuſhati,
boyovati;
dimicare, ſe fehtati,
ſe biti, ali
bojovati;
pugnax, -cis, kateri
ſe rad
bojuje;
velitari, ſe s'enim
bojovati, ali fehtati, ſharmizerati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bojuječ del., impugnans, bojujezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bokal m, amphora, verzh, krugla,
bokál, flaiſha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bolan prid., F
21,
aeger, -ra, -rum, bolán, bolna, beteshin;
aegrescere, oboléti, ſláb ratati,
bolán perhajati;
aegrotans, bolán leẛhati;
aegrotare, bolán biti;
condolere, condolescere, enimu ẛhal biti, ſlú
bolán biti, ṡhalovati;
decumbere, doli lezhi,
bolán leṡhati;
elangvere, v'veniti,
bolán inu ſlab biti;
hepaticus, na jetrah
bolán;
infirmus, -a, -um, ſlab, kumern,
bolán;
invalidus, -a, -um, ſláb,
bolán, pres mozhy;
jacere graviter, mozhnu
bolán leṡhati;
laborans, ut laborans mulier, bolna, ali tarpeozha ṡhena;
laborare, déllati, ſe mujati,
bolán biti, tarpéti, potrébo iméti;
lienicus, -a, -um, lienterius, -a, -um, kateri je na ſliṡeni
bolán;
morbidus, neṡdrou,
bolán;
nephriticus, -a, -um, tá kateri je na obyſtih
bolán;
perinfirmus, -a, -um, ſylnu
bolán;
peripneumonicus, -a, -um, na pluzhah
bolán;
pulmonarius, -a, -um, na pluzhah
bolán;
rejiculae oves, te odverṡhene, ali ṡaverṡhene ovzhè, kakòr te ſtare, ali
bolne, vun isverṡhene;
spleneticus, -a, -um, bolán na ſliṡeni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bole gl. bolje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
boleč del., gemursa, -ae, ena prehuda
bolezha bradoviza v'mei tem narmanſim perſtom na nogi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bolečina ž, F
38,
anodina, arznie ẛa
bolezhino vtarpneti;
arthritis, ſléherna
bolezhina na vudih;
dolor, beteṡh, ṡhaloſt,
bolezhina, ẛala
bolezhina, ṡhalovanîe;
fistula, ena
bolezhina na ṡhivotu, ali rana vſeṡkuṡi tekozha;
gonagra, v'koleini putogrom,
bolezhina s'notarnîa v'gleṡhnîah;
ischias, -dis, bolezhina v'kriṡhzih, v'ledovjih, v'ſtegnih, ali v'ṡklepih;
langvor, -oris, bolezhina, ſlabúſt, boléṡin, trudnoſt, ſhvohúſt;
parasynanche, s'vunanîa
bolezhina, ali tur na garli;
paronychia, -ae, ena ṡanuhtniza, velika
bolézhina ṡa nohtmy;
sciatica, bolezhina teh ṡklèpou;
stomaticus, -a, -um, kateri ima v garli eno
bolezhino;
ulcus, -ris, túr, moṡel, ena ozhitna
bolezhina, ṡhleṡa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bolehav prid., F
2,
morbosus, -a, -um, boléhou, polhen bolésni;
valetudinarius, -a, -um, boleihou, hudú ṡdrou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bolehost ž, invaletudo, invalentia, ſlabúſt,
boléhoſt, nemozhnuſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
boleihou gl. bolehav
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
boler m, F
2,
mustella grandior, en
boler, riba;
boler, mustella grandior
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bolestrati nedov., F
2,
blaterare, blacterare, ẛhlabudrati, klaffati, berbrati, bleſti, bloditi,
boleſtrati, bobozhati;
inquietare, boleſtrati, boleſtrovati, myrú ne dati, ṡabavlati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bolestrovati nedov., inquietare, boleſtrati,
boleſtrovati, myrú ne dati, ṡabavlati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
boleti nedov., F
16,
capite laborare, glava
boly;
cardiacus, kateriga per ſerzi vjeda, griẛe, ali
boly;
crapulatus, pyan, oſhumlán, rauſhaſt, de glava inu ẛhelodiz
boly;
diarrhaea, -ae, dertjy, driſt, kadar eniga trébuh
boly, de ne more ṡaderṡhati;
dolere, tudi
boléti, terpéti, ṡhalovati, ſe ṡgrévati;
dolet, boly, ſe ṡgréva;
dolet â ſole caput, od ſonza glava
boly;
hemicranicus, -ni, kateriga glava li na eni ſtrani
boly;
lienosus, -a, -um, kateriga ſliṡena
boly;
neuricus, -a, -um, kateriga glidi
bolè, prity, ali potogram ima;
obgannire, oblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa
bolè;
odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga sobè
bolè;
oedoma, oteklúſt vodena, katera ne
boly, pres beteṡha;
ogganio, vel obgannio, -re, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa
bolè;
profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh
boly;
vinum doloriferum, vinu glavobolnu, od kateriga glava
boly
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bolezen ž, F
94,
aegrimonia, -ae, boléẛen, ſlabúſt, ṡhaloſt;
aegritudo, boléẛan;
affectus morbo, s'
bolésno obdán, s'nadlugo, révo;
angina, jesizhik v'vſtih, kuſherji, gerla otúk, ali
boléṡen;
arrosthema, boléṡen;
carcinoma, boléṡen, rak;
cephalaea, -ae, cephalalgia, velika glave
boléṡin, kir dolgu zhaſſa terpy;
comitialis morbus, padezha
boléṡen;
epilepsia, -ae, tagota, Boṡhya obláſt, padezha
boléṡan;
insanitas, neṡdravje,
boléṡan, neumnoſt;
langvor, oris, bolezhina, ſlabúſt,
boléṡin, trudnoſt, ſhvohúſt;
morbus, boléṡan;
paraxismus, marṡlize, ali
boleṡni ṡazhetik;
praeservativum, [arznia] katera
boléṡni brani, inu ohrani pred
boléṡnjo;
pusulosus, -a, -um, kateri je s'takeſhno
boléṡanjo obdán;
vermina, gliſte, od gliſt
boléṡan, trébuha
boléṡan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bolha ž, F
5,
conyza, -ae, ſive pullicaria, paſje okú, letega ṡeliṡzha ſo ſhtiri ſorte,
bolhè, inu ſtinize mory;
psyllion, ṡeliṡzhe,
bouh ſéme,
aliàs Pulicularia; pulex, -cis, bolha; bolhè, pulices; pulicosus, -a, -um, polhin
bolh, bolhou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bolhav prid., pulicosus, -a, -um, polhin bolh,
bolhou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bolhin prid., molybdena, -ae, tudi
bouhina ṡiel
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bolhov prid., sicellion, vel pyllium, bouhovu ſéme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bolje prisl., F
10,
adagia sunt: Aku ſe eden vezh potlazhuje,
bojlè ſe povsdiguje;
eo melius, tim
bulie;
habitior, et hoc habitius, tolṡtéſhi, inu
bolè per ṡhivotu;
melior, et melius, -oris, bulſhe,
bulie;
melius, bulie;
meliuscule, enu malu
bulie;
mitè, mitius, mitiſsimè, krotku,
bulie krotku, cilú krotku;
multo melius, veliku, ali doſti
bulie;
praestat, bojle je, bulſhi je;
satis superque: prevezh, ṡadoſti:
satius, bulie, ſlobodniſhe
- najbolje (naj bolje) F3, myropola, -ae, kateri to nar ṡhlahtniſho inu narbulie diſſezho ṡhalbo predaja; optimè, narbulè, cilú dobru; ridibundus, -a, -um, ſmeyozhi kar nar bulè more
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
boljše prisl., F
4,
melior, et melius, -oris, bulſhe, bulie;
praestat, bojle je,
bulſhe je;
supero, -are, premozhi,
bulſhe biti, vezh velati;
tantò melius, tolikain
bulſhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
boljši prid., F
3,
antecellere, bulſhi biti, vezh kakòr drugi velati, premozhi;
meliusculus, -a, -um, enu malu
bulſhi;
potior es mihi, ti ſe meni
bulſhi ṡdyṡh
- najboljši (naj boljši) F5, aurum obrizum, tú nar bulſhe ṡlatú, zhiſtu ṡlatu; optimus, -a, -um, tá narbulſhi; pervigere, v'ti narbulſhi mozhi oſtati; potiſsimus, -a, -um, tá nar bulſhi, tá nar imenitniſhi; praecipua remedia, te narbulſhe arznie
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bolnik m, F
5,
amuletum, arznia ṡuper ſtrupa, ſe
bolnikom na garlu perveṡhe;
lasanum, -ni, ene kahla, ali druga poſſoda ṡa potrébo teh
bolnikou;
natatoria ſylöe, en Ribnik v'katerim ſo ẛicer tó shivino ſpirali, ali omivali: tudi te
bolnike notar ob ſuſebnim zhaſſi ſtavili, do ſo ṡdravi poſtali. Joan:5;
valetudinarium, -rÿ, hiſha teh
bolnikou, hiſha ṡa
bolnike
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bom prih., F
5,
dicam, porezhem,
bóm djal, ali povédal;
effectus, -a, -um, haec effecta dabo, jeſt
bóm lete rizhy opravil;
meminero, bóm ſpumnim
[!];
post modicum tempus veniam, zhes nekolku zhaſsa
bom perſhou
[poznejši pripis neznane roke];
unde reddam, s'zhim
bóm plazhal?
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bombak m, bombacion, bombák
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bonaca ž, malacia, -ae, tihu na murju, po Laṡhku
bonaza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bor (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, larix, bor
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
boriti (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) nedov., luctari, boriti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
borjenje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, lucta, -ae, borenie
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
borovnica ž, F
4,
mirthetum, tú meiſtu, kir laṡhke
borovnize raſtejo;
myrteus, -a, -um, myrtinus, -a, -um, kar je od léſſa teh laṡhkih
borovnyz;
myrtidanus, -a, -um, vinum myrtidanum, vinu v'katerim je tá leiṡ teh laṡhkih
borovnyz;
myrtus, -ti, laṡhke
borovnize, je enu gmain drivú. Isa:55
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: borovnica ž, vaccinium barovnize Scopoli
[273: Vaccinium. Carniol. Baraunitze fructus; pod Nom. Carn. ni tega imena]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
boršt m, F
21,
castanetum, koſtanîou
bórſht;
collucare, poſſékati, en
bórſht, ali eno loṡó;
dumetum, en ternîa
bórſht;
echo, odbianîe
[glasu] v'eni dolini, ali
borſhtu;
glandaria sylva, ṡhelodni
borſht;
ilicetum, -ti, zerou
borſht;
incaeduus, -a, -um, nepoſékan, ena prepovédana hoſta, ali
bórſht, v'katerim ſe ne ſmei nyzh vſékati;
lauretum, -ti, lorberṡki
bórſht;
lucus, -ci, en luṡhten vert, ali
bórṡht, v'katerim oben ne smei ſékati;
myrtetum, -ti, borṡht, ali vert takeſhnih drivès;
nemorosus, -a, -um, locus nemorosus, meiſtu
v'borṡhti, kir je goṡzhava;
nemus, en luṡhten ṡelen
borṡht;
olivetum, -ti, vert, ali
borṡht, ali hrib, ali gorra s'olikami naſajena;
pinetum, -ti, enu meiſtu, ali
borṡht ſmrékou, ali jelou;
quercetum, -ti, hraſtou
bórṡht, hraſtovina;
saltus, -ti, en góſd, ali en velik
bórṡht, s'veliko goṡzhavo;
strages nemorum, doſti poſſékaniga
borṡhta;
sylva, -ae, ena hoſta, ali
borṡht;
sylva glandifera, bórṡht ṡa ṡhelod;
sylvicula, -ae, en divji móṡh, kateri
v'borṡhtih prebiva;
sylvifragus, -a, -um, kateri drevjè podera, ali
borṡhte poſekuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
borštar m, sylvarum custos, borṡhtar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
borštek m, sylvula, -ae, en
borṡhtik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
boršten prid., F
6,
nemoralis, -le, goṡdni,
borṡhtni;
saltuosus, -a, -um, goṡdni,
borṡhni, borṡhtni;
sylvaticus, -a, -um, borṡhtni, hoſtni;
sylvosus, -a, -um, hoſtni,
borṡhtin, borṡhtni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
borštnar m, saltuarius, -rÿ, en
borṡhtnar, en goṡdár;
prim. borštar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bos prid., F
2,
planipes, -dis, bús peiſhiz, kateri k'nogam
bús hodi, boſſonog
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bosonog prid., planipes, -dis, bús peiſhiz, kateri k'nogam bús hodi,
boſſonog
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bosti nedov., F
7,
caestrum, -tri, enu ſhpizhaſtu ṡheleiṡu ṡa ſlonove koſty
booſti;
conopaeum, feronk, ali tebih, okuli poſtele, de muhe, inu Comarji ne
bodó;
fodicare, nabadati,
boſti;
fuscina, -ae, ene vile s'trémi rogly: tudi oſty ṡa ribe
boſti;
lancinare, boſti;
pleuritis, -dis, bodlaji, kadar eniga na ſtrani
bode;
pungere, boſti, vboſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bosti se nedov., exoriri, iṡhajati, vun poiti, vun
ſe boſti inu raſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
boter m, F
2,
compater, boter;
patrinus, -ni, boter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
botra ž, F
2,
commater, botra;
patrina, vel matrina, botra
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
botrinja ž, compatrinatus, botrinîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bouhin,
bouhou gl. bolhin bolhov
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
božati nedov., pauperare, buṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
božec m, mendicus, -a, -um, en petler, vbushiz,
buṡhez, vbogi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
božič m, F
2,
adventus, -us, prihod, prihudnîa, advent pred
Boshizhom;
festum Nativitatis Christi, Boṡhizh, Roiſtvu Chriſtuſovu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
božičen prid., F
2,
feriae Natalitiae, Boṡhizhni dnèvi;
parthenium, -ÿ, boṡhizhne drobnize, ṡeliṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
božičnik m, libum, -bi, popertnîak, kolázh,
boṡhizhnik, potiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
božjast ž, divinitas, -tis, Boṡhyaſt, Bogaſtvu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
božje sam., divinè, po
Boṡhym
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
božji prid., F
52,
apoplexia, Boshji shlák;
cultus dei, ſluṡhba
boṡhya;
Dei Genitrix, Boṡhya porodniza;
Dei timor, Boṡhji ſtráh;
divinus, -a, -um, Boṡhye;
divus locus, Boṡhye meiſtu;
divus, -a, -um, ſvèt,
Boṡhji;
indigentes, -tum, ty potrébni, ṡa
boṡhjo volo gori vṡèti;
inflatus divinus, Boṡhye nadihnenîe;
paralysis, -sis, Boṡhji ṡhlàk;
peregrinari, vandrati, po
Boṡhyh pootih hoditi;
theophana, Boṡhye perkaṡanîe;
upupa, -ae, en dap, ali
boṡhji peteliniz
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: božji prid., oraculum, -li, boſhje odgovor Hyp.423
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
brada ž, F
13,
aerobarbus, kufraſte
brade, ardezhobrad;
aruncus, kosja
brada;
athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod
brado ſtavi, kadar pyejo;
barba, brada;
barba impena, ne pozheſſana
brada;
lanugo, -nis, pavoliza, perne dláke na
bradi;
mentum, -ti, zhelúſt,
brada, podbradik;
multibardus, s'ſylnu veliko, ino goſto
bradó;
promiſsa barba, dolga
brada;
propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana
brada, katera do perſih doſeṡhe;
pubescere, ṡazheti dlake raſti na
bradi;
verticeps, katerimu ṡazhne
brada raſti;
vir imberbis, móṡh pres
bradè
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: brada ž, spiraea koſja
brada Scopoli
[ÿ52: Spiraea. Carniol. Koſia brada; pod Nom. Carn. ni tega imena]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bradač m, barbiger, bradázh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bradat prid., pubes, pubis, mladúſt, enu kardelu mladenizhou, perva pavoliza, ali dlake na ſramu, vṡhè
bradat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bradavica ž, F
10,
aerochordon, ſo
bradovize, kakor en bob debele, katere ſo ẛlaſti otrokom nadleshne, na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile;
callere: bradovize iméti;
callosus, -a, -um, polhen
bradavÿz;
callus, et callum, bradoviza;
erugare, tudi
bradovize ṡdreiti;
ficus, -ci, figa: tudi tur, ali
bradoviza eni figi podobna;
gemursa, -ae, ena prehuda bolezha
bradoviza v'mei tem narmanſim perſtom na nogi;
papilla, -ae, bradoviza na ſeṡzi;
verruca, -ae, bradoviza;
verucosus, -a, -um, polhin
bradovyz
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: bradavica ž, verruca, -ae, bradaviza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bradavičast prid., verucosos, -a, -um, bradovizhaſt, bradovizhin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bradavičen prid., verucosos, -a, -um, bradovizhaſt,
bradovizhin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bradavičica ž, verrucula, -ae, bradovizhiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bradavičnik m, vermicularis, bradovizhnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bradica ž, barbula, bradiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bradovica,
bradovičast ipd. gl. bradavica bradavičast ipd.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
brageše ž mn., caligae, hlazhe,
brageſhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
brainenyk gl. branjenik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
brajda ž, vitis compluviata, ena
braida
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bramba ž, F
32,
arx, grad,
bramba;
clientela, takeſhna
bramba, ali ſhermanîe, ẛaveitnoſt;
clypeus, en ẛzit, tarzha,
bramba na rokah;
commendare ſe, ſebe perporozhiti,
v'brambo podati;
defensio, bramba;
immunitus, pres
brambe;
munimen, muniminis, munimentum, munitio, bramba, terdroba, taber, terdina;
patrocinium, -ÿ, bramba, perporoṡhtvu, na ſtrani ſtanîe;
praesidium, -dÿ, bramba, enu kardelu, ali mnoṡhiza voiṡzhakou v'eno
brambo ali méſtu poſtavlenih;
propugnaculum, bramba, ṡydovi sa
brambo;
tutamen, bramba;
tutela, -ae, bramba, ṡaveitnoſt;
vindiciae, -arum, brambe v'pravdah;
prim. branba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
brambor (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, cyclaminos, vel cyclaminus, vel cyclaminum, brambôr, svinske kruh Scop.
[Imena brambôr Scopoli nima; Pohlin ga je poznal iz kakšnega češkega ustnega ali tiskanega vira.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bran1 del., lectus, -a, -um, brán, iṡbrán, iṡvolen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bran2 del., vinum praeliganeum, vinu s'narpoprei
braniga groṡdja ṡa druṡhino
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
brana ž, F
7,
cratire, s'brano vlazhiti;
deoccare, rád vlazhiti,
s'brano vlazhiti;
occa, -ae, brana;
occare, s'brano vlazhiti;
occatio, s'brano vlaka;
occator, kateri
s'brano vlazhi;
serra, -ae, brana
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
branba ž, resistere, ṡupar ſtati, ſe vpirati, ſe
v'branbo poſtaviti, ſe nevaditi, ſe braniti, pruti ſtati;
prim. bramba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
brangarica gl. branjarica
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
branik m, clavium dentes, branki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
braniti nedov., F
23,
abarcere, prepovédati,
brániti, odbraniti;
coërcere, naṡai vleizhi, perderṡhati, uſtrahovati, ẛadérṡhati,
braniti;
cohibere, braniti, v'kupai derṡhati, prepoveidati;
defendere, braniti, ṡagovoriti;
impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîati, motiti, pazhiti, na pootu biti, ṡaprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati;
inhibere, prepovedati,
braniti, ṡabraniti;
obsistere, ṡuparſtati,
braniti, ṡadarṡhovati;
prohibere, prepoveidati,
braniti, ṡabraniti;
propugnare, braniti ob zhaſſu te voiṡkè;
stipare, obſtopiti, inu
braniti;
tueri, braniti, ṡaſlanîati, varovati;
tutari, braniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
braniti se nedov., F
7,
â frigore ſe defendit, on
ſe ẛupar mraẛa
brani;
cavere, ſe varovati, merkati,
braniti, ſe ṡderṡhati;
contutari, ſe ohraniti,
ſe braniti;
referire, ſe braniti, inu okuli ſebe raniti, inu biti, ṡupèt naṡai vdariti;
reniti, ſe braniti, ṡuparſtati, ſe vpirati;
resistere, ṡupar ſtati, ſe vpirati, ſe v'branbo poſtaviti, ſe nevaditi,
ſe braniti;
tergiversator, kateri
ſe brani ali krati, k'eni ali drugi rizhei
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
branjarica ž, interpolatrix, brangariza, katera ſtare rizhy po méſti predaja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
branje1 s, F
6,
lectio, -onis, branîe, isbranîe, iṡvolenîe;
legibilis, -le, lagák
h'branîu;
praelectio, naprei
branîe;
privata lectio, ſuſebnu
branîe, na ſamim
branîe, de oben ne vidi;
profeſsio, tá ozhitni vúk inu
branîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
branje2 s, F
2,
oleitas, -tis, olik targanîe, ali
branîe;
vindemia, bendima, vinṡku
branîe, groṡdja terganîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
branjen del., F
3,
parmatus, -a, -um, eden s'enim takeſhnim ṡzytam
branên;
protectus, -a, -um, ṡakriven,
branîen, ṡaſhirman;
vetitus, -a, -um, prepovédan,
branîen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
branjenik m, F
2,
defensor, ohranîenyk, odvétnik,
branîenyk;
hyperospites, ṡavétnik,
brainenyk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
branjenje s, F
5,
impedimentum, impeditio, ṡmota, ṡabava, ṡaprega,
branenîe, ṡaderṡhanîe, ṡapreṡhenîe na voiṡki bagaṡhe;
praepedimentum, -ti, ṡmota,
branenîe, ṡabava, ṡapreshenîe;
propugnatio, branenîe: tudi bojovanîe: ṡagovorjanîe;
renixus, -us, ṡuparſtanîe,
branenîe, vpiranîe;
tuitio, -nis, branenîe, ṡaſlanenîe, varovanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
brat m, F
35,
abpatruus, -trui, didetou
brát;
adelphus, -phi, brat;
amitimi, od
brata, ali ſestre otrozi;
avunculus.
1. vujiz, materin
brát;
eja fratres juvate, Nu
bratje pomagaite;
frater, brát;
patrueles, ſtrizi, dveih
bratou otroci;
sellariolus, -a, -um, sellariola pupina, ena oṡhtaria, kir ty pyani
bratje poſſédajo, inu pyanzhujejo;
uterinus, -a, -um, od ene matere, po poli
brat, ali ſeſtra;
prim. cehebrat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bratec m, fraterculus, bratiz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
brati1 nedov., F
13,
anagnostes, en pob, kateri
bere;
grammatica, kúnſt ali navuk, dobru
brati, piſſati, vun ṡrezhi;
lectitare, vſeṡkuṡi
brati;
legere, brati;
magistra, -ae, katera vuzhy
brati, piſſati, ſhivati, klekati;
praelector, kateri naprei
bere;
praelegere, naprei
brati, ali iṡlagati;
profiteri, tudi ozhitnu vuzhiti inu
brati;
recitare, glaſnu
brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti;
recitator, -oris, kateri glaſnu govory, ali
bere;
relegere, prebrati, vezhkrat
brati;
sublegere, ṡpodai
brati, podbrati, v'zhaſſi ter v'zhaſſi
brati;
prim. bran1
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
brati2 nedov., F
4,
legulus, -li, eden, kateri v'vinogradi groṡdie
bere, ali terga;
mellificare, mèd
brati, délati, ṡnaſhati;
olivare, olike targati ali
brati;
vindemiare, groṡdje tergati, ali
brati;
prim. bran2
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bratič (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, patrueles, bratizhi Verant.
[74: Patruelis, Vetter, Bratichi]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
bratov prid., F
2,
fratria, bratova ṡhena;
fratria, des bruders weib, schwägerin, geschey.
bratova shena
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 10. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 17666 zadetkov.